Zaščita novinarjev v Evropski uniji: Evropski parlament podprl pravila za preprečevanje zlonamernih tožbv

Parlament želi izboljšati zaščito novinarjev in aktivistov v Evropski uniji pred neutemeljenimi in zlonamernimi tožbami, namenjenimi njihovemu utišanju.

Poslanke in poslanci so v torek na plenarnem zasedanju podprli osnutek zakona o zaščiti novinarjev, medijskih organizacij, zagovornikov človekovih pravic, aktivistov, raziskovalcev in umetnikov v Evropski uniji pred strateškimi tožbami za onemogočanje udeležbe javnosti, katerih cilj je ustrahovanje in kaznovanje. Poslanke in poslanci so pogajalsko stališče o novih pravilih za zaščito tistih, ki se ukvarjajo z zadevami javnega interesa, kot so temeljne pravice, dejavnosti javnih uslužbencev in obtožbe o korupciji, sprejeli s 498 glasovi za, 33 proti in 105 vzdržanimi glasovi.

Čezmejna veljavnost in zaščitni ukrepi

Nova pravila bodo veljala v čezmejnih primerih, kjer tožena stranka, tožeča stranka in sodišče niso v isti državi ali kjer je dejanje udeležbe javnosti, na primer novinarski članek, objava na družbenih medijih, videoposnetek, raziskovalno ali umetniško delo, relevantno za več kot eno državo članico in je dostopno v elektronski obliki.

V osnutku direktive so predvideni zaščitni ukrepi za žrtve strateških tožb za onemogočanje udeležbe javnosti. Med njimi je tudi možnost, da zaprosijo za zgodnjo zavrnitev strateških tožb. V tem primeru mora tožeča stranka dokazati, da njen zahtevek ni neutemeljen. Tožeča stranka bo morala kriti vse stroške postopka, tudi pravno zastopanje tožene stranke, ter plačati kazni, žrtev strateške tožbe pa bo imela pravico zahtevati odškodnino, tudi za psihološko škodo in škodo, ki jo je utrpel njen ugled. Parlament želi tudi preprečiti, da bi tožeča stranka izbrala sodišče, za katero je najbolj verjetno, da bo razsodilo v njeno korist, zato bodo tožbe v zvezi z obrekovanjem lahko vložene le pri nacionalnem sodišču tožene stranke. Države članice ne bodo smele priznati strateških tožb za onemogočanje udeležbe javnosti, ki so jih proti posameznikom in podjetjem, ki tam prebivajo oziroma imajo sedež, izrekle tretje države. Žrtvam bodo morale omogočiti, da pri nacionalnem sodišču zahtevajo odškodnino.

Nacionalna pomoč in usposabljanje

Poslanke in poslanci so države članice pozvali, naj oblikujejo enotne kontaktne točke, kjer bodo žrtve strateških tožb za onemogočanje udeležbe javnosti lahko dobile informacije in nasvete. Nacionalne organe pa so pozvali, naj tistim, zoper katere se vlagajo strateške tožbe, nudijo finančno, pravno in psihološko pomoč. Države članice bodo morale pravnikom omogočiti ustrezno usposabljanje za obravnavo strateških tožb za onemogočanje udeležbe javnosti. Zagotoviti bodo morale tudi, da bodo pravniška strokovna združenja sprejela pravila, ki bodo njihove člane odvračala od sodelovanja v zlonamernih tožbah. Poslanke in poslanci so države članice obenem pozvali k zbiranju ustreznih podatkov, zlasti o odločitvah sodišč, Evropsko komisijo pa k vzpostavitvi registra strateških tožb za onemogočanje udeležbe javnosti na ravni Unije.

Izjavi

Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola je dejala: „Novinarstvo zahteva pogum, vendar novinarji ne bi smeli biti prisiljeni biti pogumni, da lahko opravljajo svoje delo. Evropski parlament bo vedno ščitil tiste, ki iščejo resnico, in bo podpiral našo demokratično pravico do obveščenosti. Ko neresne tožbe ogrozijo življenja in preživljanje ter zlorabljajo naše pravosodne sisteme, moramo sprejeti nova pravila. Z današnjim osnutkom zakona, ki je dobil močno podporo na plenarnem zasedanju, prav to tudi delamo.“

Poročevalec Tiemo Wölken (S&D, Nemčija) je po glasovanju na plenarnem zasedanju dejal: „Zlonamerne tožbe odvračajo kritične glasove od razkrivanja zadev v javnem interesu. Novinarji in aktivisti so temelj naših demokracij in bi morali imeti možnost opravljati svoje delo brez ustrahovanja. S to direktivo želimo zagotoviti, da so žrtve zaščitene po vsej Uniji, da prejmejo finančno in psihološko podporo ter da obstaja širša opredelitev čezmejnih primerov. Naša sodišča ne smejo biti igrišča za bogate in mogočne.“

Novinarska konferenca s predsednico Evropskega parlamenta Roberto Metsolo in poročevalcem Tiemom Wölknom bo v sredo ob 10.00 uri.

Naslednji koraki

Evropski parlament in države članice bodo v sredo začeli pogovore o končni obliki zakonodaje. Ministri držav članic Evropske unije so se o pogajalskem stališču dogovorili prejšnji mesec.

Ozadje

Parlament si že dolgo prizadeva za večjo svobodo medijev. Zaradi vse večjega števila strateških tožb za onemogočanje udeležbe javnosti je sprejel več resolucij, v katerih je obsodil napade na novinarje in zagovornike človekovih pravic ter pozval k njihovi boljši zaščiti. Po podatkih koalicije proti strateškim tožbam za onemogočanje udeležbe javnosti je bilo leta 2020 v Evropi 114 strateških tožb, kar je največ doslej.

Poslanke in poslanci Evropskega parlamenta se s spodbujanjem te zakonodaje odzivajo na predloge državljanov iz sklepov Konference o prihodnosti Evrope o boju proti dezinformacijam in propagandi iz predloga 23 (5), o oblikovanju učinkovitejše in enotnejše politike proti avtokratskim in hibridnim režimom ter o razvoju partnerstev z organizacijami civilne družbe v predlogu 24(8), o uvedbi zakonodaje, ki obravnava grožnje neodvisnosti medijev v predlogu 27 (1), in o strogem izvrševanju pravil EU o konkurenci v medijskem sektorju v predlogu 27 (2).