Zakon o obnovi narave: Poslanci Evropskega parlamenta sprejeli stališče za pogajanja s Svetom

EU mora do leta 2030 sprejeti ukrepe za obnovo, ki bodo zajeli vsaj 20 % njenih kopenskih in morskih območij, pravijo poslanci Evropskega parlamenta.

Po razpravi v torek je Parlament danes sprejel stališče o zakonu EU o obnovi narave s 336 glasovi za, 300 proti in 13 vzdržanimi glasovi. Glasovanje za zavrnitev predloga Komisije ni bilo sprejeto (312 glasov za, 324 proti in 12 vzdržanih).

Poslanke in poslanci poudarjajo, da je obnova ekosistema ključna za boj proti podnebnim spremembam in izgubi biotske raznovrstnosti ter zmanjšuje tveganja za prehransko varnost. Poudarjajo, da osnutek zakona ne nalaga oblikovanja novih zavarovanih območij v EU niti ne blokira nove infrastrukture za energijo iz obnovljivih virov, saj so dodali nov člen, ki poudarja, da so takšni obrati v veliki meri v javnem interesu.

Cilji obnove narave za leto 2030

Parlament poudarja, da mora novi zakon prispevati k doseganju mednarodnih zavez EU, zlasti globalnega okvira ZN za biotsko raznovrstnost Kunming-Montreal. Poslanke in poslanci podpirajo predlog Komisije, da se do leta 2030 uvedejo obnovitveni ukrepi, ki zajemajo vsaj 20 % vseh kopenskih in morskih območij v EU.

Poslanke in poslanci menijo, da naj se zakon uporablja le, če Komisija zagotovi podatke o potrebnih pogojih za zagotavljanje dolgoročne prehranske varnosti in ko države EU količinsko opredelijo območje, ki ga je treba obnoviti, da bi dosegle cilje obnove za vsak habitatni tip. Parlament predvideva tudi možnost, da se ti cilji odložijo zaradi izjemnih socialno-ekonomskih posledic.

Komisija bi morala v 12 mesecih po začetku veljavnosti te uredbe oceniti morebitno vrzel med finančnimi potrebami za obnovo in razpoložljivim financiranjem EU ter poiskati rešitve za premostitev te vrzeli, zlasti prek namenskega instrumenta EU.

Izjava

Po glasovanju je poročevalec César Luena (S&D, Španija) dejal: „Zakon o obnovi narave je bistveni del evropskega zelenega dogovora ter sledi znanstvenemu soglasju in priporočilom za obnovo evropskih ekosistemov. Kmetje in ribiči bodo od tega imeli koristi in tako bodo zagotovili okolje, v katerem se da živeti, tudi prihodnjim generacijam. Stališče, ki smo ga sprejeli danes, pošilja jasno sporočilo. Nadaljevati moramo dobro delo, braniti naše stališče med pogajanji z državami članicami in pred koncem mandata Parlamenta doseči dogovor o sprejetju prve uredbe o obnovi narave v zgodovini EU.“

Naslednji koraki

Parlament je pripravljen začeti pogajanja s Svetom o končni obliki zakonodaje.

Ozadje

Več kot 80 % evropskih habitatov je v slabem stanju. Komisija je 22. junija 2022 predlagala uredbo o obnovi narave, da bi prispevala k dolgoročnemu okrevanju poškodovane narave na kopenskih in morskih območjih EU ter k doseganju podnebnih ciljev in ciljev EU na področju biotske raznovrstnosti. Po mnenju Komisije bi novi zakon prinesel znatne gospodarske koristi, saj bi vsak vložen evro prinesel vsaj 8 evrov koristi.

Konferenca o prihodnosti Evrope

Ta zakonodaja ustreza pričakovanjem državljanov glede varstva in obnove biotske raznovrstnosti, krajine in oceanov, kot je navedeno v predlogih 2(1), 2(3), 2(4) in 2(5) sklepov Konference o prihodnosti Evrope.