Za pravične evropske volitve za ženske

Pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji in Zagovorniška skupina zapravične evropske volitve za ženske sta danes v Hiši Evropske unije vLjubljani gostili razpravo STUDIO EVROPA z naslovom:Za pravičneevropske volitve za ženske.

V pogovoru so sodelovali aktualni evropski poslanci Ljudmila Novak (EPP), Irena Joveva (RE), Milan Brglez (S&D)in Klemen Grošelj (RE) ter nekdanje evropske poslankeMojca Drčar Murko (Alde), Mojca Kleva Kekuš (S&D) in zunanja ministrica Tanja Fajon (S&D).

Evropska unija si vse od svoje ustanovitve prizadeva za enakost spolov, kar se odraža predvsem v evropskih socialnih politikah. Prepoved vseh oblik diskriminacije, tudi tiste na podlagi spola, je tako del temeljne pogodbe o Evropski uniji.

Evropski parlament skupaj z državami članicami v Svetu EU sprejema zakonodajo, izdaja priporočila, spodbuja izmenjavo dobrih praks in podpira ukrepe držav članic. Politike enakosti spolov so oblikovale tudi sodbe Evropskega sodišča.

Pogosto Parlament na lastno pobudo pripravlja in sprejema poročila, ki se nanašajo na vprašanja spola, in poziva k enakosti spolov. Obenem poudarja pomen enakosti spolov v politiki in spodbuja enako vključenost žensk v odločevalske procese na vseh ravneh.

Med 30 državami z vsega sveta, ki imajo največji delež žensk v nacionalnih parlamentih, je sedem držav članic Unije. Kljub temu pa je imelo leta 2023 manj kot 23 % držav članic predsednice vlade. To kaže, da so ženske v izvršilnih vejah oblasti in na vodilnih položajih v javnem in zasebnem sektorju še vedno premalo zastopane.

Evropski parlament je januarja 2019 v poročilu o spodbujanju načela enakosti med spoloma evropske politične stranke in njihove nacionalne članice pozval, naj na listah za evropske volitve 2019 zagotovijo enakovredno zastopanje obeh spolov. V trenutnem mandatu Parlamenta (2019-24) je več žensk kot kadarkoli prej – 39,6 % vseh poslancev.

Enake pravice za moške in ženske

V iztekajočem se mandatu je Evropski parlament skupaj s Svetom EU, v katerem so zastopane države članice, sprejel vrsto zakonodajnih predlogov na področju zagotavljanja enakih pravic obeh spolov. Tako je potrdil zakonodajo, ki velika podjetja zavezuje k enakemu plačilu za enako delo moških in žensk in k preglednosti plač. Poslanke in poslanci so s prelomnim zakonom zagotovili tudi višje število žensk na vodilnih položajih. Zakonodaja določa, da morajo do konca junija 2026  ženske zasedati najmanj 40 % neizvršnih direktorskih mest oziroma 33 % vseh direktorskih mest.

Po odobritvi pristopa Evropske unije k Istanbulski konvenciji maja 2023 so poslanke in poslanci letos februarja uspešno sklenili pogajanja z državami članicami o novih pravilih za boj proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini ter se dogovorili o novih standardih za nacionalne organe za enakopravnost, da bi učinkoviteje podprli žrtve diskriminacije.

Raziskave sicer kažejo, da večina Evropejcev meni, da je na odgovornih položajih premalo žensk, njihovo slabo zastopanost pa pripisujejo tradicionalnim spolnim vlogam. Spolne kvote so ženskam pomagale preseči stare okvire in prodreti v politiko. Vlogo žensk pa je treba še naprej krepiti. Nova zakonodaja je le eden od ukrepov za enake priložnosti žensk v celotni družbi, določenih v strategiji za enakost spolov za obdobje 2020–2025.