STUDIO EVROPA ob podelitvi nagrade Saharova za svobodo misli za leto 2024

Letošnja nagrada za svobodo misli Saharova je pomemben izraz podpore Evropske unije demokratični opoziciji v Venezueli, katere boj za demokracijo in temeljne človekove pravice je univerzalen. EU bo v tem boju vztrajala skupaj z venezuelskimi demokratičnimi silami, saj nobena oblast ni večna. To so glavna sporočila z današnjega pogovora v ciklu Studio Evropa ob podelitvi nagrade Saharova za svobodo misli za leto 2024 z naslovom »Venezuelski boj za demokracijo«, ki jo je v Ljubljani pripravila Pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji.

V razpravi so sodelovali evropski poslanci Branko Grims (EPP), Matej Tonin (EPP), Matjaž Nemec (S&D) in Vladimir Prebilič (Zeleni/EFA), novinar časnika Delo Gašper Završnik, Andreja Godnič, sestra uršulinka in misijonarka, ki je živela v Venezueli, in predsednica društva venezuelskih Slovencev Maria Voglar.

Razprava je tekla o tem, kako družbeno-politične razmere v državi vplivajo na vsakdanje življenje prebivalcev Venezuele, kako se kaže humanitarna kriza, kako se obvladuje, kdo in kakšne oblike pomoči se nudijo, pa tudi o tem, kaj je v moči EU in kako lahko ta konkretno vpliva na demokratizacijo Venezuele.

Evropski poslanec Branko Grims (EPP) je dejal, da je z odločitvijo Evropskega parlamenta o letošnjih prejemnikih nagrade Saharova sporočilo jasno: »Socializem je vir revščine, trpljenja, uničevanja in sovraštva in vsi, ki se proti temu borijo, zaslužijo priznanje, zato gre nagrada v prave roke.« Kot je dodal, je Parlament izrazil priznanje ljudem, ki s trpljenjem in izpostavljanjem skušajo vrniti državo nazaj na pravo pot. »Obstaja temeljno nasprotje med totalitarizmom in svobodo, zato moramo vsi, ki imamo radi svobodo, stopiti skupaj in si pomagati. Največ pa lahko za to storimo sami, saj boj za demokracijo, za svobodo govora nikoli ni končan.«

Evropski poslanec Matej Tonin (EPP) je nagrajenca podprl zato, ker se mu zdi pogumno, da se borita za demokracijo in svobodo kljub temu, da se zavedata posledic. »Kljub temu, da veš, da te bo režim preganjal ali zaprl, se boriš za svoje ideale in to je vsekakor vredno priznanja.« Dodal je, da Parlament z nagrado osvešča Evropo in mednarodno skupnost, da v Venezueli deluje opozicija, ki se bori za temeljna demokratična načela in da jo bo EU še naprej podpirala. »Narediti moramo tisto, kar si želijo ljudje v Venezueli. Nobena oblast ni večna, niti Madurova. Ljudje morajo biti pripravljeni na spremembe, dobro je, da vedo, kakšna je alternativa in da je opozicija povezana.«

Po mnenju evropskega poslanca Matjaža Nemca (S&D) je nagrada zaslužena in gre v prave roke. »V Evropskem parlamentu veliko govorimo o Venezueli. Totalitarizem je ne glede na barvo totalitarizem. Strinjamo se, da je podpora EU opoziciji v Venezueli ogromna, ker se zavedamo, da je to tudi naš boj. Nagrade, ko je ta, so predvsem simbolnega pomena za prebivalce Venezuele. Gojiti in krepiti je treba upanje v boljši jutri. EU bi morala zaradi zgodovine evropskih narodov bolj kot kdorkoli drug razumeti, kako pomembna je svoboda za Venezuelce.«

Kot je spomnil evropski poslanec Vladimir Prebilič (Zeleni/EFA), je EU projekt, ki temelji na t.i. temeljnih pravicah, kot so vladavina prava, človekove pravice, svoboda govora, izražanja, in o katerih ne sme biti kompromisov. »Režim v Venezueli ni demokratičen, saj omejuje temeljne svoboščine in bi moral doživeti svoj konec, dilema je samo, kako ta konec doseči. Evropa podpira opozicijo v Venezueli, o tem ni nobenega dvoma in nagrada je jasen signal, kdo je na pravi strani zgodovine. EU je pokazala enotnost, ni pa še izkoristila vseh vzvodov v mednarodni skupnosti, da tudi ta bolj podpre opozicijo in pritisne na režim.«

Novinar časnika Delo Gašper Završnik in poznavalec razmer v Venezueli je v pogovoru poudaril, da je venezuelska opozicija po letu 2017, ko ji je Parlament nagrado Saharova podelil prvič, postala bolje organizirana in poenotena, posledično pa tudi konkurenčna in uspešna na letošnjih volitvah, ko je kljub vsem oviram zmotivirala volivce, da so jo podprli. »Venezuela pod Madurom je postala povsem avtoritarna država in represija se samo še krepi.« Glede prihodnosti države ni preveč optimističen: »Čeprav je opozicija s tem volilnim uspehom prišla zelo daleč, Madurov režim ohranja nadzor na sredstvi represije, uzurpiral je vse veje oblasti. Zato se bojim, da se bo nadaljeval status quo.«

Kot je povedala Andreja Godnič, sestra uršulinka in misijonarka, ki je živela v Venezueli, avtoritaren voditelj lahko pride na oblast zelo hitro, a se ga je zelo težko znebiti. Humanitarna pomoč je v zadnjih letih redno prihajala v državo preko slovenske organizacije Karitas, Urada za Slovence po svetu, pa tudi s strani posameznikov iz Slovenije. »Vse, kar se dogaja v Evropi v povezavi z Venezuelo, njenim prebivalcem pomaga. Kjer se ne upošteva temeljnih pravil, tam namreč ni politike, ni diplomacije.« Neposredno je nagovorila oba nagrajenca – Maria Corina Machado je bila učenka pri Uršulinkah – in politične zapornike, naj zdržijo, in jim izrazila podporo.

Predsednica društva venezuelskih Slovencev Maria Voglar se je poslancem zahvalila za odločitev, da letošnjo nagrado Saharova podelijo predstavnikoma venezuelske opozicije. Kot je spomnila, je bila Venezuela v 50. letih prejšnjega stoletja sicer država tretjega sveta, a so imeli prebivalci na voljo pitno vodo, elektriko in plin. Danes ljudem teh osnovnih dobrin primanjkuje. Najbolj jo pretrese strah pred represijo, v katerem danes živijo Venezuelci. »Pomanjkanje se da premagati, ker je Venezuela bogata z naravnimi viri, toda s strahom ni mogoče živeti.« Zahvalila se je Sloveniji, ker lahko repatriiranci iz Venezuele tukaj živijo v miru, svobodno in brez strahu. Glede prihodnosti je bila optimistična: »Danes obstaja v Venezueli veliko upanja in zavedanje, da gre za zdaj ali nikoli. Zato so politiki in prebivalci pripravljeni narediti karkoli, da se vrne svoboda.« Prepričana je, da bo Edmundo Gonzalez Urrutia 10. januarja 2025 ustoličen kot novi venezuelski predsednik.

O letošnjih nagrajencih

Maria Corina Machado je leta 2023 zmagala na primarnih volitvah in kandidirala na predsedniških volitvah leta 2024 kot kandidatka demokratične opozicije, vendar jo je venezuelski režim samovoljno diskvalificiral, tako je kandidat postal Edmundo Gonzalez Urrutia.

V času pred volitvami julija 2024 je prišlo do obsežne represije, vključno z diskvalifikacijami, aretacijami in kršitvami človekovih pravic. Sedanji venezuelski predsednik Nicolas Maduro je razglasil zmago na volitvah, vendar so neodvisni opazovalci, vključno z ZN, izpodbijali rezultate. Evropski parlament je septembra 2024 v resoluciji priznal Edmunda Gonzaleza za legitimnega predsednika Venezuele.

Med protesti in politično represijo se je bila Maria Corina Machado v strahu za svoje življenje prisiljena skrivati. 2. septembra 2024 je venezuelsko sodišče izdalo nalog za aretacijo Edmunda Gonzaleza, kar je sprožilo obsojanje s strani mednarodne javnosti.

Evropska ljudska stranka je predlagala oba, Edmunda Gonzaleza Urrutio pa je predlagalo tudi Zavezništvo konservativcev in reformistov.