Evropske Novice BRUSELJ – STRASBOURG – LJUBLJNA
Nagrada za svobodo misli Saharov za leto 2023, ki jo je posthumno prejela Žina Mahsa Amini in iransko gibanje Ženska, življenje, svoboda, je poklon vsem pogumnim in upornim ženskam, moškim in mladim v Iranu, ki kljub temu, da so pod vse večjim pritiskom, nadaljujejo boj za njihove pravice in za spremembe. Evropski parlament vas sliši in podpira. Niste sami. S temi besedami se je prejemnikom nagrade Saharova decembra lani v Strasbourgu poklonila predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola. Čeprav boj za pravice žensk v Iranu ni več na prvih straneh medijev in v ospredju pozornosti mednarodne javnosti, ni pozabljen. Ženske kljub zatiranju režima vztrajajo in napovedujejo, da se bodo borile do konca. Hkrati pa je v iranski družbi že videti nekatere pomembne premike glede vprašanj, povezanih ne zgolj s pravicami žensk, temveč človekovih pravic nasploh, je bilo slišati v današnjem pogovoru v ciklu spletnih razprav Studio Evropa, ki jo je v ob podelitvi nagrade Saharova za svobodo misli za leto 2023 z naslovom »Ženska, življenje, svoboda« v Ljubljani pripravila Pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji.
V pogovoru so sodelovali evropski poslanci Ljudmila Novak (EPP), Matjaž Nemec (S&D) in Franc Bogovič (EPP), iranska pisateljica, novinarka in humanitarna aktivistka Šiva Nazar Ahari in publicist Branko Soban.
Evropska poslanka Ljudmila Novak (EPP) je dejala, da podpira boj žensk v Iranu za demokracijo in tudi opozicijo: »Evropski parlament je z nagrado Saharova dal priznanje ženskam, ki se borijo za svobodo, demokracijo, za svoje pravice, ki so jih nekoč že imele in ne odnehajo. Napovedujejo, da se bodo borile do konca. V začetku je bil odziv zelo velik, nato pa je pozornost splahnela, a to ne pomeni, da je tudi boj prenehal,« je dejala. Kot je dodala, so v Evropskem parlamentu redno navzoči predstavniki iranske pozicije, ki poslanke in poslance obveščajo o dogajanju v Iranu: »Svojci zapornikov in predstavniki različnih manjšin so še vedno zelo aktivni, ženske se pogumno borijo še naprej. V parlamentu prisluhnemo vsemu dogajanju in s podelitvijo nagrade Saharova smo želeli povedati, da je tudi Parlament na njihovi strani, saj vedno zagovarjamo demokracijo in človekove pravice.« Kot je še dodala, je dejstvo, da polovica prebivalstva v Iranu, pri čemer so ženske zelo izobražene, ne more sodelovati v razvoju družbe, obžalovanja vredno: »Če polovici prebivalstva ne onemogočiš osnovnih pravic, imaš sicer večji nadzor, a hkrati slabiš družbo. Škoda, da Iran svoje bogate vire uporablja za nadzor in zatiranje svojih ljudi namesto za dobrobit prebivalstva. Prikrajšati ženske pomeni prikrajšati celotno družbo za napredek,« je še izpostavila.
Evropski poslanec Matjaž Nemec (S&D) je povedal, da so poslanke in poslanci iz vseh političnih skupin zelo senzibilni za vprašanja žensk in zatiranih, tako v Iranu kot tudi drugje po svetu: »Imamo veliko razprav in resolucij na to temo, kjer vedno znova aktualiziramo vprašanje pravic v Iranu in skušamo zagotoviti podporo zatiranim v državi. Iran je globalen političen igralec, v zadnjem času je zelo aktiven tudi v konfliktu a Bližnjem vzhodu. Drža vseh evropskih poslank in poslancev iz Slovenije je enotna in jasna do vseh zatiranih,« je dejal. Kot je spomnil, je EU nastala kot odgovor na nekdanje konflikte med evropskimi narodi, ki ji je želela preseči s sodelovanjem in skrbjo za napredek evropskih držav. Poleg tega je EU vselej v ospredje postavljala človekove pravice in njihova zaščita pomeni enega od temeljev Unije. »Zato smo v položaju moralne avtoritete, ki pa je danes pred velikim preizkusom. Danes se zdi, da demokratični svet v primerjavi z avtoritarnimi sistemi ostaja v manjšini. Paziti moramo, da ohranimo enako obravnavo konflikta v Ukrajini kot tudi v na Bližnjem vzhodu in da ne dajemo vtisa, da imamo dvojna merila,« je še opozoril.
Tudi evropski poslanec Franc Bogovič (EPP) je menil, da so predstavniki iranske opozicije v Evropskem parlamentu zelo aktivni: »Z njimi se redno srečujem. Iran in Afganistan sta del sveta, kjer so pravice žensk in človekove pravice na minimumu. Občudujem odnos predstavnikov opozicije in njihov boj, ki je vztrajen in miroljuben, in ker verjamejo, da se bo iranska družba spremenila.« Dotaknil se je tudi širših geopolitičnih razmer: »Svet je danes zelo konfuzen, nevaren in nepredvidljiv. Vloge velikih igralcev so zelo zanimive, med njimi je tudi Iran, ki je z vplivom po svetu povzročitelj številnih konfliktov. Iran je zelo resen globalni igralec, ki ne izbira sredstev pri zasledovanju svojih interesov in na brutalen način obračunava z opozicijo v Iranu, podobno pa deluje tudi globalno. Živimo v zelo brezobzirnem brutalnem svetu, kjer človeško življenje ne šteje več veliko. Položaj je zelo nepredvidljiv, vprašanje je, kje se bo zadeva končala. Danes ni več nekoga, ki bi povedal, kako ustaviti zadevo, ker so vsi veliki igralci vključeni v konflikte,« je dodal.
Po besedah iranske pisateljice, novinarke in humanitarne aktivistke Šive Nazar Ahari, ki je tudi nekdanja politična zapornica, so danes politični zaporniki v iranski družbi osebe, ki uživajo spoštovanje običajnih ljudi. Policijo za moralo je opisala kot versko politično silo, ustanovljeno leta 2005, ki je bila ustanovljena zato, ker so ženske v Iranu zavračale islamska pravila oblačenja. »Gre torej za bolj med vlado in ženskami, ki traja že več kot 46 let. Pred tem smo imeli policijo za hidžab. A režimu kljub zatiranju in poniževanju žensk pravzaprav nikoli ni uspelo doseči tega, da bi ženske sledile pravilom islamskega oblačenja, zato so vzpostavili policijo za moralo. Njena naloga je, da strožje ukrepa proti ženskam, ki po njihovem mnenju kršijo pravila islamskega oblačenja. Imajo vsa možna pooblastila. Nihče ni bil odgovoren za smrt Žine Mahse Amini, odgovarjajo samo vrhovnemu verskemu voditelju.« Kot je spomnila, je vlada v času protestov ubila vsaj 500 protestnikov, vsaj 50.000 ljudi je bilo pridržanih. Mnogi protestniki, novinarji in aktivisti so še vedno v zaporih, kjer prestajajo dolge zaporne kazni, stotine študentov zaradi sodelovanja na protestih ne smejo več sodelovati v študijskem procesu. »Protesti danes sicer niso tako živi, vendarle pa je prišlo do sprememb v vsakdanjem življenju,« je poudarila. Kot je pojasnila, obstajajo zlasti med ženskami zelo močna državljanska gibanja: »Če bi šli lani na ulice, bi težko videli ženske brez hidžaba, danes je to nekaj običajnega. Ženske hodijo po mestih brez rute in pravijo, da ne bodo šle več nazaj na točko pred smrtjo Žine. Ta boj se bo nadaljeval, in mislim, da je to najpomembnejša sprememba v iranski družbi v zadnjem letu. Morda protestno gibanje ne bo uspešno v spremembi odnosa iranske vlade, je pa prispevalo k družbenim spremembam.«
Publicist Branko Soban je uvodoma povedal, da je nagrada Saharova zanj ena najbolj prestižnih nagrad, saj se podeljuje za boj, ki nikoli ne more in ne sme biti končan, boj za človekove pravice in dostojanstvo: »Večkrat sem bil v Iranu, kjer sem se srečeval s predstavniki opozicije. Ženske imajo v iranskem političnem prostoru po teh velikih protestih, ki so sledili smrti Žine Mahse Amini, izjemno vlogo. 17. januarja bo minilo 88 let, odkar je šah Reza Pahlavi ukinil hidžab. Ponovno je bil uveden z islamsko revolucijo in tako ostaja zadnja obrambna linija za obstoj režima in ohranitev islamske identitete. Ti protesti leta 2022 pa so pokazali, da režim ni več nepremagljiv. Takšnih protestov v Iranu do tedaj še ni bilo in pokazalo se je, kakšno moč lahko imajo ženske v političnem življenju. Prej so bile potisnjene na rob, zdaj so v ospredju in to je izjemen premik,« je poudaril. Kot je dodal, je več kot polovica žensk diplomirank, medtem ko jih je na trgu dela zgolj 14%: »A to se spreminja, njihov glas je vse močnejši in v prihodnjih političnih bojih v Iranu bodo odigrale izjemno pomembno vlogo,« je napovedal Soban. Kot je še spomnil, bodo 1. marca v Iranu parlamentarne volitve:
»Režim se jih boji, ker jih bodo ljudje bojkotirali. Že na zadnjih volitvah je bila udeležba najnižja doslej (42%), zdaj je pričakovati, da bo znašala od 5 do 8%. Tudi zato je ajatola Hamenej pozval k splošni mobilizaciji, da se ljudi prepriča, da gredo na volišča, a je vprašanje, če bodo ti pozivi naleteli na ustrezen odmev. Na volitvah bodo namreč smeli sodelovati samo skrajni konservativci. Iran je danes dokaj izoliran, a ima dve zelo močni in vplivni zaveznici, Kitajsko in Rusijo, zato zahodnih sankcij niti ne čuti. Iran sicer podpira Hamas in Hezbolah, toda zaradi notranjepolitičnih razmer in gospodarske krize se ta hip še noče aktivneje vključiti v spopad na Bližnjem vzhodu,« je še poudaril.
