Evropske Novice BRUSELJ – STRASBOURG – LJUBLJNA
Kompas za konkurenčnost EU, ki ga je ta teden predstavila Evropska komisija, je korak v pravo smer za večjo konkurenčnost EU v negotovih geopolitičnih razmerah, zlasti kar zadeva zmanjševanje vrzeli na področju raziskav in inovacij v primerjavi z ZDA in Kitajsko. Toda ključni bodo konkretni ukrepi, ki bodo sprejeti na podlagi dokumenta, in še zlasti njihova uveljavitev v praksi. To so glavne ugotovitve z današnjega pogovora v ciklu Studio Evropa z naslovom »Kompas za konkurenčnost EU«, ki jo je v Ljubljani pripravila Pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji.
V razpravi so sodelovali evropski poslanec Matej Tonin (EPP), vodja predstavništva Evropske investicijske banke (EIB) v Sloveniji dr.Simon Savšek, direktor Kemijskega inštituta Slovenije dr. Gregor Anderluh in namestnica predsednika za strateške projekte v podjetju Dewesoft in openDAQ Sonja Šmuc.
Tema pogovora je bila prva večja pobuda nove Evropske komisije za spodbujanje konkurenčnosti evropskega gospodarstva. Ta sloni na treh glavnih stebrih, in sicer zmanjšanju inovacijskega zaostanka, razogljičenju in okrepitvi ekonomske varnosti.
Evropski poslanec Matej Tonin (EPP) je dejal, da je bil Kompas konkurenčnosti dolgo pričakovan: »Predstavlja neke vrste časovno napoved, kako se bodo stvari vrstile, da bomo odpravili konkurenčni zaostanek. Napovedi so zelo lepe; manj birokracije, manjše obremenitve za mala podjetja, a vse to danes obstaja samo na papirju. Ključni del sledi v prihodnjih letih, ko bo treba vse to prenesti v realnost. Gre za korak v pravo smer.« Kot je še spomnil, je Evropa po pandemiji v težki situaciji s poslovnim modelom, ki temelji na trgovini in globalizaciji s pomočjo poceni ruske energije. »To je spremenila vojna v Ukrajini. V Evropi nismo verjeli, da bo na naših tleh še kdaj divjala vojna, stavili smo na mirovno dividendo po drugi svetovni vojni in to se je sesulo v prah. Ta kompas je torej šele začetek.«
Sam sicer vidi več politične volje za realizacijo ukrepov iz dokumenta: »Nova Evropska komisija je bolj konservativna od prejšnje, spremenila se je tudi struktura Evropskega parlamenta in to dejstvo bo imelo pomemben vpliv pri realizaciji tega kompasa. Skušali bomo zavarovati in ohraniti avtomobilsko industrijo in druge pomembne sektorje, to bo zahtevalo revizijo Zelenega dogovora. Prilagoditve bodo potrebne tudi pri zagotavljanje stabilne in konkurenčne energije. Prebojne tehnologije začno pot v Evropi, nadaljujejo pa jo v ZDA, tudi zaradi pomanjkljivega financiranja, zato predlog o porabi prihrankov za naložbe v tehnologijo. Če bomo v tem mandatu vzpostavili mehanizem, da bomo denar, ki je na voljo, porabili za naložbe, potem bomo naredili veliko,« je dodal. Podprl je še načrte za skupno zadolževanje EU za financiranje naložb v raziskave in razvoj ter v sektor obrambe.
Glede ukrepov, ki bo jih morala za večjo konkurenčnost sprejeti Slovenij, je Tonin spomnil, da je bila Slovenija ob vstopu v EU ´najsvetlejša zvezda med vsemi državami pristopnicami`. »Tedaj je bila na 88% povprečne razvitosti EU, po 20 letih smo na okoli 90%, številne druge pristopnice iz leta 2024 so nas ujele. Ta lovorika nas je uspavala, nismo resno spreminjali podsistemov, kot sta denimo pokojninski, davčni, medtem ko so se ostale države reformirale in zato imajo danes rezultate. Če ne bomo izšli iz neke lastne omejenosti in ideoloških parol, bomo še naprej zaostajali,« je še opozoril.
Po mnenju vodje predstavništva EIB v Sloveniji dr.Simona Savška položaj v EU ni tako ekstremno slab, kot se morda zdi. »V EU živi 6% svetovnega prebivalstva, izdatki za raziskave predstavljajo 20% vseh izdatkov na svetu. 20% vseh patentov ima EU, imamo tudi največ raziskovalcev. T.i. čista industrija še vedno najbolj razvita industrija v EU, smo drugi na svetu glede izdatkov za obrambo. Je pa dejstvo, da dogovorjenih projektov ne izpeljemo do konca, predvsem to velja za notranji trg ter dokončanje bančne in kapitalske unije. Težave predstavlja predvsem premalo financiranja v fazi rasti podjetij, zato ta iščejo kapital večinoma izven EU. V EU inovira okrog tretjina podjetij, v ZDA skoraj polovica. Slovenska podjetja so glede na povprečje v EU zelo dobra na področju inoviranja.«
Tudi dr. Savšek je poudaril, da v Evropi ne znamo kanalizirati prihrankov v naložbe, kar skuša banka spremeniti. »EIB ima v vseh fazah rasti podjetja na voljo instrument za podporo podjetju.« Izpostavil je Sklad Vesna Deep Tech, ki deluje v Sloveniji in na Hrvaškem in univerzam ter podjetjem ponudi začetni kapital, s katerim jim omogoči rast. »Na voljo imamo tudi svetovalne službe, ki inštitutom in univerzam pomagajo s finančnim opismenjevanjem. Podjetja v Sloveniji so zelo navezana na nepovratna sredstva, a teh sredstev je premalo,« je dodal. Želi si večje aktivnosti slovenskih podjetij pri pridobivanju kapitala v kasnejših fazah razvoja.
Kot je še menil dr. Savšek, so za Slovenijo ključna vlaganja v raziskave in razvoj, pri čemer je izpostavil strategijo za razvoj t.i. scale-upov in start-upov in strategijo rizičnega kapitala. Prav tako bo ključno, kako zapreti energetsko konstrukcijo, pomembna bo tudi pokojninska reforma, saj je demografska slika Slovenije zelo slaba. Nujno bo privabiti kadre in jim nuditi dobro plačane službe.
Direktor Kemijskega inštituta Slovenije dr. Gregor Anderluh, Kompas konkurenčnosti vidi kot koristen dokument, ki dobro opredeli in začrta aktivnosti za izboljšanje trenutnega stanja, si pa želi več proaktivnosti pri implementaciji. »Evropa je razmeroma dobri znanstveni kondiciji, na določenih področjih je vodilna, slabša pa je predvsem pri prenosu znanja v gospodarstvo, kjer to poteka počasneje in manj učinkovito kot v drugih delih sveta, denimo na Kitajskem in v ZDA; konkreten primer je razvoj baterij, kjer v Evropi na tem področju deluje 150 skupin, na Kitajskem pa 3000. Bolj prebojne stvari EU razvija tudi na področju biotehnologije in do neke mere farmacije. Glavni poudarek v prihodnje bi moral biti na tem, da še bolj razvijamo odlično znanost ter na opolnomočenju malih in srednjih podjetij, ki skušajo prenašati inovacije na trg.«
Poudaril je potrebo po financiranje raziskav in inovacij s tveganim kapitalom, saj »je nujen ekosistem, ki bo zagotavljal močno podporo osnovnim raziskavam in tistim, ki omogočajo prenos v praktično rabo. V ZDA je v ta namen na voljo veliko finančnih mehanizmov, v Evropi pa razmeroma malo.« Ob tem je dejal, da se je stanje v Sloveniji na tem področju v zadnjih letih spremenilo na bolje: »Sklad Vesna je velika pridobitev za Slovenijo, saj je zapolnil to vrzel. Ne gre zgolj za razvoj podjetij z finančnim vložkom, ampak sklad spremlja delo podjetij, naredijo natančen pregled in izpostavijo slabosti podjetij. Podpora podjetjem mora biti namreč zelo raznolika, ker so ta v različnih fazah rasti in v določeni fazi podpora podjetjem v Evropi umanjka. Danes že imamo tudi primere, ko se raziskave oziroma raziskovalci denimo iz ZDA selijo nazaj v Evropo.«
Dr. Anderluh pričakuje, da bo industrijska krajina Slovenije v prihodnjih letih zelo spremenjena, saj bi lahko po njegovih besedah biotehnološka podjetja predstavljala od 5-8% BDP-ja, je pa opozoril na problem ustreznih kadrov, saj so potrebe po tuji delovni sili so velike. »Slovenija na področju inovacij in raziskav dela trdne korake v pravo smer, tudi z zakonodajo. Tako bomo bolj učinkovito delali in prejeli ustrezno podporo države na področju inoviranja in razvoja tehnologij. Slovenija s pomočjo evropskih projektov vlaga v to, da manjšim podjetjem omogoči boljši razvoj. Prihodi velikih farmacevtskih igralcev v Slovenjo so gotovo znak, da gremo v pravo smer.«
Namestnica predsednika za strateške projekte v podjetju Dewesoft in openDAQ Sonja Šmuc je dokument ocenila kot zelo dobro analizo, zakaj smo na točki ko zaostajamo za ZDA in Kitajsko. Kot je spomnila, je avtomobilska industrija zaspala pri razvoju, »a tudi koraki prejšnje Komisije so pripeljali do tega, da nam ena ključnih industrij v Evropi umira. Zeleni prehod je vsem pomemben, hkrati pa je tempo brez ustrezno razvitih tehnologij prehiter.«
Kot je še menila, je Evropa vzpostavila preveč kompliciran sistem, »ki nas je začel dušiti. Namen je oblikovati dejansko enotni trg, saj je Evropa je bistveno večje tržišče od ZDA. Nujno je tudi povezovanje znanstvenih resursov. Pametni smo v Evropi enako kot v ZDA in na Kitajskem, moramo pa paziti, da se ne zapremo v posamične nacionalne interese. Vlagamo v znanje, ki potem ostane na polici, težava je tudi v tem, da se takega sistema tudi raziskovalci navadijo.« Izpostavila je tudi izzive, povezane z visokimi cenami energije. »Gre za velik problem za podjetja in za njihovo konkurenčnost. To lahko pomeni tudi popolno spremembo industrializacije v Sloveniji. Znanost potrebuje industrijo blizu in to je bil eden od problemov EU, ko so se podjetja selila na območja z nižjimi stroki dela, s tem pa so izgubila bližino preizkusnega modela. Vprašanje energetike je za Slovenijo in EU eno temeljnih vprašanj.«
Poudarila je, da je bilo v Sloveniji pred pandemijo razmerje med vlaganji v temeljne in aplikativne raziskave 70% proti 30%, zdaj znaša 85% proti 15%. Vlada po njenih besedah sicer vlaga precej naporov, da bo več prehodov iz prve oziroma druge do devete stopnje razvoja podjetja, ko gre proizvod na trg. Tudi Šmuc je kot enega ključnih ukrepov v Sloveniji izpostavila trg dela in zmanjšanje administrativnih bremen za podjetja, kjer Slovenija po njenih besedah odstopa od povprečja EU. »Kadre je treba pritegniti, zadržati in dobro plačati. Dobri kadri so mobilni kadri in tu bo ključna davčna politika.«
O kompasu za konkurenčnost EU
Evropska komisija je Kompas za konkurenčnost predstavila 29. januarja. Evropski načrt za trajnostno blaginjo in konkurenčnost temelji na t.i. Draghijevem poročilu o konkurenčnosti EU. Da bi zaščitila in okrepila konkurenčnost Evrope, tudi v primerjavi z drugimi globalnimi akterji, tako kot tudi blaginjo in pravičnost, namerava Evropska komisija sprejeti odločne ukrepe začenši z lažjim in hitrejšim poslovanjem ter poglabljanjem enotnega trga v vseh sektorjih.
