Evropske Novice BRUSELJ – STRASBOURG – LJUBLJNA
Junijske evropske volitve bodo zaznamovane z iskanjem ustreznih odgovorov na konkretne strahove in skrbi, ki tarejo evropske državljanke in državljane. Te se sicer glede na raznolikost držav EU zelo razlikujejo. V Sloveniji je volilna udeležba na evropskih volitvah tradicionalno med najnižjimi v EU, vendarle pa obstaja možnost, da bo letos nekoliko višja, predvsem na račun večje angažiranosti in politične participacije med mladimi iz generacije Z. To so glavne ugotovitve z današnje razprave v ciklu Studio Evropa, ki jo je približno 100 dni pred letošnjimi evropskimi volitvami v Ljubljani pripravila Pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji.
V pogovoru so sodelovali direktor Državne volilne komisije Igor Zorčič, dr. Sabina Lange z Evropskega inštituta za javno upravo (EIPA) v Maastrichtu, Andraž Zorko, ustanovitelj in direktor agencije Valicon in predsednica združenja Ona VE Marta Kos.
Direktor Državne volilne komisije Igor Zorčič je med razlogi za tradicionalno nizko volilno udeležbo na evropskih volitvah v Sloveniji navedel dogajanje v notranji politiki, kar je značilno zlasti za države Vzhodne Evrope. »Tam je evropska politika priročen izgovor za nedoseganje notranjepolitičnih ciljev. Politiki posledično za neizpolnjene obljube krivijo Bruselj. Poleg tega volivci težko ločijo, katere teme spadajo na področje notranje politike in katere so v domeni EU.« Na vprašanje, kako ljudem pojasniti, da je njihov glas na volitvah pomemben, je odgovoril: »Vsakemu volivcu in volivki povem, da je njihov glas neizmerno pomemben. Če postavimo dve enako težki vreči peska na tehtnico, bo v primeru, da iz prve odstranimo zgolj en kamenček, prevagala druga. To sporočilo je zlasti pomembno za mlade; ne zgolj v smislu, da volijo, temveč tudi da so aktivni v političnem življenju.« V zvezi s pričakovanji, katere teme bodo v ospredju predvolilne kampanje, je menil, da nepredvideni dogodki zagotovo dajejo tempo dogajanju v Bruslju, »a pomembno je, ali se EU nanje odziva tako, da zadovolji temeljna pričakovanja državljanov. Trendi kažejo, da bodo v ospredju vprašanja demokracije, enakopravnosti, sociale in obrambe, medtem ko bo zeleni prehod v ozadju.«
Glede težav pri organizaciji evropskih volitev v Sloveniji je bil Zorčič optimističen, da jih bo mogoče pravočasno odpraviti, tako kar zadeva financiranje volitev kot tudi sodelovanje sodnikov in tajnikov Upravne enote Ljubljana: »Evropske volitve bodo, to je naša naloga. Organizirali bomo volišča, okrajne volilne komisije in to ne glede nato, da je Državna volilna komisija postala priročna tarča za stavkajoče skupine. Volitve so temeljni demokratičen proces, ki mora imeti v družbi absolutno prednost, in tega se morajo zavedati tako polika kot vsi vpleteni v volilna opravila.
Kot je izpostavila dr. Sabina Lange z Evropskega inštituta za javno upravo (EIPA) v Maastrichtu, je tudi v Zahodni Evropo volilna udeležba na evropskih volitvah nižja kot na ostalih volitvah, čemur botrujeta nizko zaupanje v evropske institucije in nizka raven poznavanja EU: »V zadnjih 20 letih je vendarle prišlo do spremembe vpliva EU na vsakdanje življenje ljudi. Prelomnica je bila Lizbonska pogodba, ki je razširila vpliv Evropskega parlamenta na posamezne evropske politike. Parlament namreč danes skupaj z vladami držav članic soodloča o približno 90% vseh zakonov, ki se nas neposredno dotikajo, denimo na področju notranjega trga, skupne kmetijske politike, ipd. Prihodnji predsednik oz. predsednica Evropske komisije se bo moral/a pred svojo izvolitvijo v Evropskem parlamentu s političnimi skupinami dogovoriti o prednostnih nalogah za naslednjih pet let, te pa bo odražala nova sestava Parlamenta.« Predvolilna kampanja se bo po njenih besedah vrtela okoli pričakovanj dveh skupin državljanov: tistih, ki jih skrbi, kako se prebiti skozi mesec, in ljudmi, ki jih skrbi, kako bomo živeli čez dvajset let: »EU je geografsko precej velika in raznolika, ima različne realnosti glede občutka, kaj ljudi trenutno ogroža in kaj je njihov problem. Nekje je v ospredju varnost, drugje gospodarski izzivi. Zato bo zanimivo spremljati, katere teme bodo v osredju v posameznih državi. Ključno bo tudi, kako se bodo v državah obnašale stranke, ki v Evropskem parlamentu tvorijo politično sredino, in kako se bodo pozicionirale v odnosu do skrajno desnih strank.«
Ustanovitelj in direktor agencije Valicon Andraž Zorko je pojasnil, da na evropskih volitvah ni taktičnih volivcev: »Zadnjih 15 leti imamo v Sloveniji polovico volilnega telesa, ki glasuje taktično, iskrenih volivcev pa je toliko, kolikor znaša volilna udeležba na evropskih volitvah, saj na njih volivci glasujejo za stranke zato, ker so njihovi podporniki.« Strinjal se je z oceno, da je nizka volilna udeležba bolj značilna za države Vzhodne Evrope: »Te države nimajo dolge tradicije parlamentarne demokracije in demokratičnih volitev. Slovenija je razmeroma kmalu po osamosvojitvi postala del nove širše skupnosti, do katere se državljani nismo enako identificirali. Zato me nizka volilna udeležba ne preseneča, a imam občutek, da bo letos višja kot pred petimi leti. Realna zgornja meja je 35%.« Kot je pojasnil, bodo delno k temu med drugim prispevale tudi demografske spremembe: »V Sloveniji smo imeli v zadnjem obdobju zelo nizko udeležbo na volitvah med generacijo milenijcev, toda za njo prihaja generacija Z (starost od 18-29 let), kjer je volilna udeležba na ravni državnega povprečja. To se je že poznalo leta 2019, a v manjšem obsegu, zdaj pa bo ta delež še višji.« Zorko je tudi menil, da ni nujno, da bodo volivci skrajnih populističnih strank res prišli na volitve: »Dokler je v večini držav glavni razlog volivcev za udeležbo podpora njihovi stranki, so v prednosti tradicionalne dobro organizirane stranke. Če želijo sestanke, ki nimajo zvestih volivcev, uspeti v kampanji, je treba spremeniti paradigmo smisla udeležbe. Denimo na način, da bi volivcem pojasnile, da njihov glas ni zgolj glas zanje, ampak tudi za politično skupino Evropskega parlamenta, katere del so. V teh skupinah namreč en glas poslanca šteje precej več kot v celotnem 720-članskem Parlamentu.« Glede napovedi volilnega izida v Sloveniji je Zorko menil, da bi lahko SDS dobila tri poslanske mandate, vse ostalo pa bo odvisno od sestave list: »SD bo zelo težko ponovila rezultat iz 2019. Vladimir Prebilič bo resen igralec, prostora pa je še veliko. Leta 2019 je bilo razmerje levo in desno od sredine točno na polovici, letos lahko zagotovim, da to ne bo tako.«
Predsednica združenja Ona VE Marta Kos je dejala, da pogreša energijo iz obdobja pred 20 leti, ko se je Slovenija intenzivno pripravljala na članstvo v EU: »Energijo, ki je vladala takrat v smislu uresničevanja velikih ciljev, sem kasneje redko občutila. Ko nimamo pred seboj velikih nalog, smo izgubljeni. Vse od finančne krize 2008 se je strategija delovanja institucij EU prilagajala dogodkom. Ena od prednosti Unije je gotovo ta, da se je sposobna kljub mukam in težavam odzivati na krize. O nenehnem prilagajanju velike izzive, ki so pred nami, in niso predvideni v nobeni strategiji, pa bo treba razmišljati v naslednjem mandatu. Izpostavila je tudi vlogo mladih. »Mladi danes že spoznavajo, kaj pomeni grožnja demokraciji.«
