Sporočilo za javnost – Mladi za mlade – COP28: Kdaj bo politika poslušala znanost?

Ideja medvladnih forumov in konferenc kot je Konferenca Združenih narodov o podnebnih spremembah (COP28) je, da bi na podlagi znanstvenih poročil politični predstavniki razumeli dejstva in tveganja in skladno s tem ustrezno ravnali. Vendar znanost, politika in svet okoli nas ne temelji na ultimatih vse ali nič, temveč vedno in povsod sklepamo kompromise. Funkcija znanosti je, da rigorozno pregleda, kaj je problem in na podlagi analize sestavi več scenarijev s katerimi stanje oceni. Od te točke dalje pa je na nas, da s sodelovanjem in konstruktivno razpravo sprejmemo družbeni dogovor, ki narekuje v kakšni družbi bomo živeli jutri. To so glavna sporočila z današnje razprave v ciklu Mladi za mlade na temo “COP28: Kdaj bo politika poslušala znanost?”, ki jo je gostila Pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji. 

V pogovoru sta sodelovali izredna profesorica in višja znanstvena sodelavka, predstojnica Mediteranskega inštituta za okoljske študije na Znanstveno raziskovalnem središču Koper dr. Jerneja Penca in znanstvena sodelavka na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani doc. dr. Tanja Šumrada.

Dr. Jerneja Penca je osvetlila kompleksnost okoljskih tem, ki so nedvomno politično obarvane. “Znanost ni črno-bela, zato je iskanje ravnotežja med različnimi stališči ključno. Pomembno je, da pretehtamo različne scenarije in izberemo tistega, ki je najbolj sprejemljiv za večino, hkrati pa poskušamo najti rešitve, ki niso posebej škodljive za tiste, ki imajo drugačne želje in poglede.” To zahteva strpen dialog, sodelovanje in iskanje kompromisov za trajnostno prihodnost, vseskozi pa ne moremo zgrešiti, če naša prizadevanja temeljijo na vrednotah, kot so sočutje, odgovornost, mir, sodelovanje, pravičnost, dostojnost.

Izpostavila je tudi, da so se v znanstvenih krogih družboslovci dolgo borili, da bi družboslovne znanosti dobile enako veljavo kot naravoslovne teme. »V znanosti se točno ve, kakšni so trendi in napovedi, a se desetletja nismo ukvarjali s tem, zakaj do tovrstnih trendov prihaja in kako jih spremeniti,« je k večjemu sodelovanju med enimi in drugimi pozvala dr. Penca.

Po besedah doc. dr. Tanje Šumrada konference, kot je COP28, in povezana znanstvena poročila predstavljajo katalizator za pozitivne spremembe, saj osvetlijo pereče družbene izzive. Čeprav rokovanja političnih predstavnikov resda ne prinašajo takojšnjih zakonodajnih sprememb, ti dogodki vzpodbujajo mednarodno sodelovanje, dvigajo politični pritisk za odgovorno ukrepanje in postavljajo znanstveno utemeljena dognanja kot temelj razprav, kako ravnati v prihodnje. »Tovrstne konference odražajo, o čem se kot družba pogovarjamo in te teme prenašajo na politično raven,« je povzela.

Doc. dr. Šumrada je pozvala tudi k aktivnemu državljanstvu vsakega posameznika: “Demokracija ni bila zamišljena kot sistem, ki bi deloval zgolj s pasivno udeležbo; za njeno zdravo delovanje je ključna aktivna participacija državljanov. V naši dolžnosti je, da se udeležujemo volitev, saj je naš svet izjemno kompleksen in nemogoče je spremljati vse vidike dogajanja. Odločimo se izbrati in osredotočiti na področja, ki so nam blizu ter si vzemimo čas za njihovo poglobljeno razumevanje.” Evropski parlament je edini neposredno izvoljen organ “in ima ključen vpliv na različnih področjih, še posebej pri zelenih ambicijah, zato je pomembno, kdo zastopa naše interese.”

O ‘zeleni generaciji’ cikla dogodkov Mladi za mlade

Pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji v letošnjem letu v sodelovanju z mladinskimi organizacijami, okoljevarstveniki in prostovoljci skupnosti skupajsmo.eu pripravlja niz javnih razprav, namenjenih različnim temam, kot so hitra moda, zdrava prehrana, zelena energija, zelena delovna mesta ipd. Mladi imajo tako priložnost pogovarjati se z odločevalci in strokovnjaki o aktualni okoljski problematiki.