Raziskava potrjuje, da si evropski državljani želijo, da bi jih EU zaščitila in delovala enotno

Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola je povedala: „Dve tretjini Evropejcev želita, da bi imela EU večjo vlogo pri njihovi zaščiti. To je jasen poziv k ukrepanju, na katerega se bomo odzvali. Evropa mora biti močnejša, da se bodo naši državljani počutili varnejše. Evropski parlament bo zagotovil, da bo vsak predložen predlog dovolj drzen in ambiciozen, da bo ustrezal resni stopnji nevarnosti, s katero se sooča Evropa. Evropa se mora okrepiti že danes, sicer obstaja nevarnost, da jo bo jutri nekdo pohodil.“

66 % državljanov EU želi, da bi EU prevzela pomembnejšo vlogo pri njihovi zaščiti pred svetovnimi krizami in varnostnimi tveganji. To mnenje je še posebej močno med mlajšimi anketiranci. Na nacionalni ravni se rezultati za močnejšo vlogo EU gibljejo od 87 % na Švedskem do 47 % v Romuniji in 44 % na Poljskem.

Skoraj tri četrtine državljanov EU (74 %) menijo, da je njihova država imela koristi od članstva v EU. To je najvišji rezultat, ki je bil kdaj koli zabeležen v raziskavi Eurobarometer v zvezi s tem vprašanjem, odkar je bilo to vprašanje prvič zastavljeno leta 1983. Glede na trenutne razmere so anketiranci kot glavni razlog, zakaj se jim članstvo zdi za koristno, navedli prispevek EU k ohranjanju miru in krepitvi varnosti (35 %).

Poleg tega se državljani EU na splošno strinjajo, da bi morale biti države članice EU enotnejše pri soočanju s sedanjimi svetovnimi izzivi (89 %) in da Evropska unija potrebuje več sredstev za spopadanje s prihodnjimi izzivi (76 %).

Da bi imela EU v prihodnje večjo vlogo pri njihovi zaščiti pred svetovnimi krizami in varnostnimi tveganji, si želi tudi 70 % anketirancev iz Slovenije, 79 % jih tudi meni, da je imela država koristi od članstva v EU, pri čemer kot glavni razlog za članstvo navajajo prispevek EU h gospodarski rasti države (41 %). Kar 91 % jih meni, da bi morale biti države članice EU enotnejše pri soočanju s sedanjimi svetovnimi izzivi, 61 % pa, da Evropska unija potrebuje več sredstev za spopadanje s prihodnjimi izzivi.

Državljani pričakujejo, da bo EU okrepila varnost in obrambo ter povečala konkurenčnost

V hitro spreminjajočem se geopolitičnem okolju so obramba in varnost (36 %) ter konkurenčnost, gospodarstvo in industrija (32 %) opredeljeni kot področja, na katera bi se morala EU najbolj osredotočiti, da bi okrepila svoj položaj v svetu. To so tudi teme, ki so bile visoko na vrhu Evropskega sveta prejšnji teden, pri čemer je predsednica Parlamenta Metsola pozvala k hitrejšemu ukrepanju in drznejšim ambicijam. Medtem ko so rezultati na področju obrambe in varnosti v primerjavi s februarjem/marcem 2024 ostali stabilni, so se rezultati na področju konkurenčnosti, gospodarstva in industrije povečali za pet točk. Sledijo energetska neodvisnost (27 %), prehranska varnost in kmetijstvo (25 %) ter izobraževanje in raziskave (23 %).

Tudi ko gre za teme, za katere državljani želijo, da jih Evropski parlament obravnava prednostno, so v ospredju gospodarska in varnostna vprašanja. Štirje od desetih Evropejcev omenjajo inflacijo, naraščajoče cene in življenjske stroške (43 %), sledijo pa jim obramba in varnost EU (31 %), boj proti revščini in socialni izključenosti (31 %) ter podpora gospodarstvu in ustvarjanje novih delovnih mest (29 %). Inflacija, naraščajoče cene in življenjski stroški so glavna prednostna naloga v vseh starostnih skupinah, najvišji deleži pa so bili zabeleženi na Portugalskem (57 %), v Franciji (56 %), na Slovaškem (56 %), Hrvaškem (54 %) in v Estoniji (54 %).

Po mnenju anketiranih iz Slovenije bi se morala EU, da bi okrepila svoj položaj v svetu, najbolj osredotočiti na konkurenčnost, gospodarstvo in industrija (35 %), sledijo prehranska varnost in kmetijstvo (33 %) in energetska neodvisnost, viri in infrastruktura (30 %). Vprašani med prednostnimi področji delovanja Evropskega parlamenta v največji meri navajajo inflacijo, naraščajoče cene in življenjske stroške (36 %), sledijo podpora javnemu zdravju (34 %) in boj proti revščini in socialni izključenosti (31 %).

Kot je pokazala prejšnja raziskava Evropskega parlamenta, so inflacija in življenjski stroški že predstavljali ključen dejavnik na zadnjih evropskih volitvah, gospodarske razmere pa so še vedno glavna skrb številnih Evropejcev. Tretjina (33 %) jih pričakuje, da se bo njihov življenjski standard v naslednjih petih letih znižal, kar je sedem točk več kot v obdobju od junija do julija 2024. To velja za 53 % francoskih anketirancev (+8 odstotnih točk) in 47 % Nemcev (+15 odstotnih točk). V Sloveniji poslabšanje svojega življenjskega standarda pričakuje 36 % vprašanih.

Mir in demokracija ostajata temeljni vrednoti EU

Če pogledamo vrednote, za katere si Evropejci želijo, da bi jih Evropski parlament branil, so na prvem mestu mir (45 %), demokracija (32 %) ter varstvo človekovih pravic v EU in po svetu (22 %). Rezultati v zvezi s tem vprašanjem so ostali stabilni, kar kaže, da državljani odločno podpirajo temeljne vrednote in načela EU.

Dve tretjini državljanov podpirata močnejšo vlogo Evropskega parlamenta

Kot kažejo zgodovinski trendi, državljani v kriznih trenutkih od EU pričakujejo odločne ukrepe in rešitve. Kadar se za EU šteje, da združuje in dosega rezultate, so kazalniki podpore visoki, kar se trenutno dogaja. 50 % vprašanih ima pozitivno mnenje o EU. V zadnjem desetletju je bilo to pozitivno dojemanje le enkrat višje (52 %), in sicer spomladi 2022 po ruski invaziji na Ukrajino. Pozitivna podoba Evropskega parlamenta je stabilna in na visoki ravni (41 %). Nekaj mesecev po začetku sedanjega zakonodajnega obdobja si več kot šest od desetih (62 %) državljanov želi, da bi imel Evropski parlament pomembnejšo vlogo, tj. povečanje za šest odstotnih točk v primerjavi s februarjem in marcem 2024, nekaj mesecev pred evropskimi volitvami junija 2024.

V Sloveniji ima pozitivno mnenje o EU 47 % vprašanih, pozitivno podobo o Evropskem parlamentu pa 29 %. 61 % vprašanih si želi pomembnejše vloge Evropskega parlamenta,

Celotni rezultati bodo na voljo tukaj.

Ozadje

Zimska raziskava Eurobarometer Evropskega parlamenta 2025 je bila izvedena med 9. januarjem in 4. februarjem 2025 v vseh 27 državah članicah EU. Raziskava je bila izvedena osebno, video intervjuji pa so bili dodatno uporabljeni na Češkem, Danskem, Finskem, Malti, Nizozemskem in Švedskem. Skupno je bilo opravljenih 26.354 razgovorov, rezultati EU pa so ponderirani glede na število prebivalcev v posamezni državi. V Sloveniji je bilo opravljenih 1005 razgovorov.