Evropske Novice BRUSELJ – STRASBOURG – LJUBLJNA
Poslanci Evropskega parlamenta so na zadnjem plenarnem zasedanju v tem mandatu obravnavali in potrjevali tri, za evropski kmetijski sektor, zelo pomembne zakonodajne akte: uredbi o rastlinskem in gozdnem razmnoževalnem materialu ter uredbo o rastlinah, pridobljenih z nekaterimi novimi tehnikami žlahtnjena (NGT). Nova pravila bodo omogočila več inovacij v sektorju semenarstva, razvoj odpornejših pridelkov in lažje prilagajanje na podnebne spremembe v evropskem kmetijstvu. Vse tri predloge uredb je s svojim glasom podprl tudi evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP), ki pa hkrati ocenjuje, da je do dokončne uveljavitve pravil še dolga pot, saj med državami članicami EU v okviru Sveta EU še ni soglasja o teh pravilih.
“Evropsko kmetijstvo mora odgovoriti na veliko izzivov današnjega časa, med najpomembnejšimi sta zagotovitev prehranske varnosti v EU in ustrezno odzivanje na posledice podnebnih sprememb. Kmetijstvo potrebuje nove sorte, ki bodo odporne na sušo, nove bolezni, škodljivce, zahteva se dvig kakovosti pridelkov. Poleg vsega naštetega se zavedamo, da bo v kmetijstvu treba zmanjšati rabo fitofarmacevtskih sredstev (FFS) in gnojil, ob hkratni zagotovitvi iste ravni prehranske varnosti. Za naslavljanje teh izzivov potrebujemo nove inovativne rešitve, ki nam bodo omogočile proizvesti dovolj hrane. Evropski kmetje zato potrebujejo nove praktične rešitve, ki bodo služile tako evropski prehranski varnosti kot okolju. Ustrezna semena in sadike so ključne za naslavljanje teh izzivov. Vreme se spreminja, zato je treba s pomočjo novih vrst semen in sadilnega materiala okrepiti odpornost rastlin na podnebne spremembe in škodljivce,” uvodoma poudarja Bogovič, ki je prepričan, da je trenutni regulativni okvir EU na področju rastlinskega in gozdnega razmnoževalnega materiala ter pravil, ki bi urejale NGT, potreben korenite prevetritve, če želimo še naprej zagotavljati prehransko varnost in ohranjati konkurenčnost kmetijske pridelave. ”Trenutna pravila ne omogočajo zadostnega odkrivanja in razlikovanja izdelkov NGT, ki ne vsebujejo tujega genskega materiala. V EU obstaja veliko zanimanje za raziskave, povezane z NGT, žal pa ravno neustrezen regulativni okvir predstavlja veliko oviro pri krepitvi javnih in zasebnih vlaganj v te tehnologije. Na podlagi analiz Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) je mogoče rastlinske proizvode s podobnimi profili tveganja pridobiti s konvencionalnimi tehnikami žlahtnjenja, ciljno mutagenezo in cisgenezo, a so ti postopki precej bolj dolgotrajni od uporabe NGT, saj trajajo med 30 do 40 let, medtem ko pridemo z uporabo NGT do istih rezultatov v približno petih letih. NGT so torej različne tehnike, ki spreminjajo genetski material istega organizma in pospešujejo naravne procese ter tako krepijo odpornost rastlin na podnebne spremembe, bolezni, škodljivce in izboljšujejo kakovost pridelkov. Z NGT se uporabljajo geni iste vrste, ne vnašajo se geni drugih vrst. V prvi vrsti gre torej za pospeševanje naravnih procesov v sami rastlini, ne z vnašanjem genskega materiala od drugod,” pojasnjuje Bogovič, ki je kritičen tudi do nasprotnikov NGT: “Zagovorniki prepovedovanja rabe pesticidov so hkrati tudi proti NGT, torej novim tehnologijam, ki lahko bistveno okrepijo odpornost rastlin na zunanje vplive in s tem drastično zmanjšajo potrebe po rabi FFS in gnojil. Ali je torej bolje zavreti inovacije v EU in uvažati hrano iz držav, ki omogočajo rabo NGT, ali ki dovoljujejo proizvodnjo hrane pod bistveno nižjimi standardi kot v EU? Pri NGT ne gre za tehnologijo GSO, pri kateri se tuji geni ali DNK iz ene vrste prenesejo v drugo, da se ustvari želena lastnost, torej nenaraven prenos genov med vrstami. Nasprotno. NGT omogoča bistveno bolj ciljno in natančno urejanje ali spreminjanje že obstoječih genov v organizmu brez dodajanja tujih genov. Rezultat uporabe NGT tehnik je odstranitev mutacij ali sprememba izražanja genov, kar ima za rezultat odpornejše organizme,” poudarja Bogovič, ki izpostavlja tudi določbe o prepovedi kakršnegakoli patentiranja rastlin NGT, rastlinskega materiala, njihovih delov, genetskih informacij in procesnih lastnosti, ki jih vsebujejo. Po njegovih besedah je prepoved določena ravno z namenom, da bi se izognili pravni negotovosti, povečanim stroškom in novi odvisnosti kmetov od multinacionalk. Jasno je zapisana tudi prepoved rabe NGT v ekološkem kmetovanju.
Bogovič pozdravlja tudi nova pravila o gozdnem in rastlinskem reprodukcijskem materialu. “Po desetletjih se sedaj vzpostavlja nov okvir za vzgajanje in prodajo semen, ki med drugim podpira inovacije in konkurenčnost v sektorju pridelave semenskega materiala. Z novim okvirom se bo proizvodnja semenskega materiala lahko laže prilagajala kmetijskim, vrtnarskim in okoljskim razmeram ter soočala z izzivi podnebnih sprememb, povečuje se tudi transparentnost za kmete in potrošnike,” izpostavlja Bogovič, ki poudarja, da bo kmetom še naprej omogočena medsebojna izmenjava omejene količine katerekoli vrste razmnoževalnega rastlinskega materiala. “Poenostavljajo se tudi zahteve za trženje ohranjevalnih sort, ki pomagajo pri ohranjanju rastlinskih genskih virov. Pomembno je poudariti, da so iz uredbe izvzeta pravila o dostopu, prodaji in prenosu ohranjevalnih sort v majhnih količinah, kar še naprej omogoča neovirano rabo avtohtonih vrst semen. Prav tako je iz uredbe izločen semenski material, ki se uporablja v ekološkem kmetovanju. Za slednjega se bodo namreč še naprej uporablja pravila, ki veljajo za ekološko kmetijstvo. Glede označevanja je treba poudariti tudi obvezo proizvajalcev o navedbi, da je bil razmnoževalni material proizveden z uporabo novih genomskih tehnik,” poudarja Bogovič, ki obenem opozarja, da je do dokončnega sprejetja in uveljavitve tega paketa zakonodaje še dolga pot, saj države članice EU še niso sprejele svojega stališča, poleg tega bodo prihajajoče volitve v Evropski parlament in vzpostavljanje nove sestave Evropske komisije postopek še podaljšale.
