Poslanci Evropskega parlamenta želijo, da podjetja omejijo svoj negativni vpliv na ljudi in planet

Parlament je v četrtek sprejel stališče za pogovore z državami članicami o pravilih za vključevanje človekovih pravic in vpliva na okolje v upravljanje podjetij.

Podjetja bodo morala opredeliti in po potrebi preprečiti, odpraviti ali ublažiti negativne učinke svojih dejavnosti na človekove pravice in okolje, kot so delo otrok, suženjstvo, izkoriščanje delovne sile, onesnaževanje, degradacija okolja in izguba biotske raznovrstnosti. Prav tako bodo morali spremljati in ocenjevati vpliv svojih partnerjev v vrednostni verigi, vključno z dobavitelji, pa tudi prodajo, distribucijo, prevozom, skladiščenjem, ravnanjem z odpadki in drugimi področji.

Nova pravila se bodo uporabljala za podjetja s sedežem v EU, v vseh sektorjih, vključno s finančnimi storitvami, z več kot 250 zaposlenimi in svetovnim prometom nad 40 milijonov evrov, pa tudi za matične družbe z več kot 500 zaposlenimi in svetovnim prometom v višini več kot 150 milijonov evrov. Vključena bodo tudi podjetja, ki niso iz EU in katerih promet presega 150 milijonov evrov, če je bilo v EU ustvarjenih vsaj 40 milijonov evrov.

Dolžnost skrbnega ravnanja direktorjev in sodelovanje podjetij z deležniki

Podjetja bodo morala izvesti načrt prehoda za omejitev globalnega segrevanja na 1,5 °C, v primeru velikih podjetij z več kot 1000 zaposlenimi pa bo izpolnjevanje ciljev načrta vplivalo na variabilne prejemke direktorja (npr. bonuse). Nova pravila prav tako zahtevajo, da podjetja sodelujejo s tistimi, na katere vplivajo njihova dejanja, vključno z zagovorniki človekovih pravic in okoljskimi aktivisti, uvedejo pritožbeni mehanizem in redno spremljajo učinkovitost svoje politike potrebne skrbnosti. Da bi vlagateljem olajšali dostop, bi morale biti informacije o politiki skrbnega pregleda podjetja na voljo tudi na evropski enotni točki dostopa (ESAP).

Sankcije in nadzorni mehanizem

Podjetja, ki ne izpolnjujejo zahtev, bodo odgovorna za škodo, nacionalni nadzorni organi pa jih lahko kaznujejo. Sankcije vključujejo ukrepe, kot so „imenovanje in sramotenje“, umik blaga podjetja s trga ali globe v višini vsaj 5 % neto svetovnega prometa. Podjetjem iz tretjih držav, ki ne spoštujejo pravil, bo prepovedano javno naročanje v EU.

V skladu s sprejetim besedilom bi se nove obveznosti začele uporabljati po treh ali štirih letih, odvisno od velikosti in prometa družbe. Manjša podjetja bodo lahko odložila uporabo novih pravil še za eno leto.

Pogajalsko stališče Parlamenta je bilo sprejeto s 366 glasovi za, 225 proti in 38 vzdržanimi glasovi.

Izjava

„Podpora Evropskega parlamenta je prelomnica pri razmišljanju o vlogi podjetij v družbi. Zakonodaja o odgovornosti gospodarskih družb mora zagotoviti, da bo prihodnost v rokah podjetij, ki korektno obravnavajo ljudi in okolje, ne pa podjetij, ki so ustvarila model prihodkov iz okoljske škode in izkoriščanja. Večina podjetij jemlje svojo dolžnost do ljudi in okolja resno. Tem podjetjem pomagamo s „predpisom o pravičnem poslovanju“. Obenem pa smo s tem odrezali tistih nekaj velikih kavbojskih podjetij, ki kršijo pravila“, je po glasovanju na plenarnem zasedanju povedala poročevalka Lara Wolters (S&D, Nizozemska).

Ozadje

Evropski parlament je dosledno pozival k večji odgovornosti podjetij in obvezni zakonodaji glede skrbne preglednosti. Predlog Evropske komisije je bil predstavljen 23. februarja 2022. Dopolnjuje druge obstoječe in bodoče zakonodajne akte, kot so uredba o krčenju gozdov, uredba o konfliktnih mineralih in osnutek uredbe, ki prepoveduje proizvode, proizvedene s prisilnim delom.

Naslednji koraki

S sprejetjem tega stališča Parlamanta se lahko pričnejo pogajanja z državami članicami o končnem besedilu zakonodaje. Države članice so stališče o osnutku direktive sprejele novembra 2022.

Parlament se s sprejetjem te zakonodaje odziva na pričakovanja državljanov glede trajnostne potrošnje, izraženo v predlogu 5(13), glede krepitvije etične razsežnosti trgovine, izraženo v predlogih 19(2) in 19(3), ter glede modela trajnostne rasti, kot je navedeno v predlogih 11(1) in 11(8) sklepov Konference o prihodnosti Evrope.