Poslanci Evropskega parlamenta sprejeli novo trgovinsko orodje za zaščito Evropske unije pred gospodarskim izsiljevanjem

Evropske poslanke in poslanci so v torek s 578 glasovi za, 24 proti in 19 vzdržanimi glasovi potrdili nov trgovinski instrument, ki bo Evropski uniji omogočal, da se v skladu z mednarodnim pravom in v skrajni sili odzove, če so Unija ali države članice žrtve gospodarskega izsiljevanja tuje države, ki želi vplivati na njeno politiko ali stališče.

Instrument za odvračanje od prisilnih ukrepov je namenjen zaščiti suverenosti Evropske unije in držav članic v geopolitičnih razmerah, kjer tuje sile trgovino in naložbe vse pogosteje uporabljajo kot orožje.

Kaj so prisilni ukrepi?

Uredba navaja, da pride do gospodarske prisile, ko skuša tretja država z uporabo ali grožnjo uporabe trgovinskih ali naložbenih ukrepov Evropsko unijo ali državo članico prisiliti k določenemu ravnanju. Takšna prisila ogroža strateško avtonomijo Evropske unije, vendar je Sporazum Svetovne trgovinske organizacije ne omenja. Mehanizem Svetovne trgovinske organizacije za reševanje sporov v primerih gospodarske prisile namreč ne velja, razen če vključujejo vidike, ki kršijo pravila organizacije.

Evropska komisija bo imela v skladu z novimi pravili na voljo štiri mesece, da razišče morebitno prisilo, Svet pa bo imel na podlagi ugotovitev osem do deset tednov časa, da s kvalificirano večino odloči, ali je do prisile zares prišlo. Glavni cilj bo organe tretje države skozi dialog prepričati, naj s prisilo prenehajo. Če prizadevanja ne bodo uspešna, bo imela Evropska unija na voljo vrsto protiukrepov. Če bo ugotovljeno, da je prišlo do prisile, in se bodo države članice s tem strinjale, bo imela Komisija na voljo šest mesecev, da pripravi ustrezen odziv in o tem ves čas obvešča Parlament in Svet.

Možni protiukrepi

Poslanke in poslanci so odvračilne vidike mehanizma še okrepili s celovitim seznamom možnih odzivov Unije, na primer omejitvijo trgovine z blagom in storitvami, pravic intelektualne lastnine in neposrednih tujih naložb. Omejiti bo mogoče tudi dostop do trga javnih naročil v Evropski uniji in kapitalskega trga ter odobritve proizvodov, za katere veljajo kemijska in sanitarna pravila. Tujo državo, ki bo izvajala prisilo, bo mogoče tudi izključiti iz raziskovalnih programov, ki jih financira Unija.

Povračilo škode

Evropska unija lahko v skladu z novimi pravili zahteva povračilo za škodo, ki jo je povzročila tretja država, ki je izvajala prisilo, Evropska komisija pa lahko uvede ukrepe za izvajanje teh povračil.

Izjava

Poročevalec in predsednik Odbora za mednarodno trgovino Bernd LANGE (S&D, Nemčija)je dejal: »Ta instrument omogoča hiter odziv na prisilne ukrepe pod pritiskom drugih držav. Postavili smo jasno časovnico ter opredelitev prisilnega ukrepa in kako se nanj odzvati. Zdaj imamo na voljo širok nabor protiukrepov, ki smo ga nadgradili z obrambnimi instrumenti. To orodje bi moralo delovati kot odvračilno sredstvo, obenem pa bomo lahko ukrepali, če bo to potrebno zaradi ogrožanja suverenosti Evropske unije.«

Naslednji koraki

Uredbo bo oktobra predvidoma sprejel tudi Svet, veljati pa bo začela 20 dni po objavi v Uradnem listu.

Ozadje

Evropska komisija je mehanizem predlagala decembra 2021 po številnih nesoglasjih med Evropsko unijo in Kitajsko. Novi instrument dopolnjuje vrsto orodij trgovinske zaščite, sprejetih v zadnjih letih. Voditelji skupine G7 so maja napovedali ustanovitev platforme za usklajevanje boja proti gospodarski prisili po zgledu pobude Evropske unije.