Poslanci Evropskega parlamenta podprli načrte za povečanje uporabe energije iz obnovljivih virov

• Obnovljivi viri energije morajo do leta 2030 predstavljati 42,5 % celotne porabe energije v EU, končni cilj pa je 45 %
• Hitrejši postopek odobritve za uporabo obnovljivih virov energije
• Z novimi gorivi naj bi emisije toplogrednih plinov v prometnem sektorju zmanjšali za 14,5 %

Poslanci Evropskega parlamenta so v skladu z zelenim dogovorom in načrtom REPowerEU glasovali za povečanje uporabe energije iz obnovljivih virov.

V skladu s posodobljeno direktivo o energiji iz obnovljivih virov, o kateri sta se dogovorila Evropski parlament in Svet, se bo delež energije iz obnovljivih virov v končni porabi energije v EU do leta 2030 povečal na 42,5 %. Države članice si morajo prizadevati, da bi dosegle cilj 45 %.

Zakonodaja bo tudi pospešila postopke za izdajo dovoljenj za nove proizvodne enote, ki izkoriščajo energijo iz obnovljivih virov, kot so sončni paneli in vetrne turbine, oziroma postopke izdaje dovoljenj za prilagoditev obstoječih proizvodnih enot. Nacionalni organi imajo za odobritev novih proizvodnih enot na voljo največ 12 mesecev, če se te nahajajo na tako imenovanih namenskih območjih za obnovljive vire energije. Na drugih območjih pa postopek ne bi smel trajati dlje kot 24 mesecev.

V prometnem sektorju naj bi z uvedbo energije iz obnovljivih virov do leta 2030 dosegli 14,5-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, in sicer z uporabo večjega deleža naprednih biogoriv in večjo kvoto za goriva iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, kot je vodik.

Poslanke in poslanci so dosegli tudi, da bodo države članice določile okvirni cilj za inovativno tehnologijo, ki uporablja obnovljive vire energije, v višini vsaj 5 % novih nameščenih zmogljivosti za energijo iz obnovljivih virov, pa tudi zavezujoč okvir za čezmejne energetske projekte. Zahtevali so strožja merila glede uporabe biomase, s čimer želijo preprečiti, da bi Evropska unija subvencionirala netrajnostne prakse. Biomaso je treba pridobivati na način, ki ne bo negativno vplival na kakovost tal in biotsko raznovrstnost.

Navedki

Poslanec Markus Pieper (PPE, Nemčija) je dejal: „Prizadevamo si za večjo energetsko neodvisnost in zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida in smo zato povečali cilje glede obnovljivih virov energije. Ta direktiva dokazuje, da je Bruselj lahko nebirokratski in pragmatičen. Za obnovljive vire energije smo opredelili, da so v prevladujočem javnem interesu in racionalizirali postopek njihove odobritve. Osredotočamo se na vetrno energijo, fotovoltaiko, vodno energijo, geotermalno energijo in plimske tokove. Biomasa iz lesa bo še naprej uvrščena med obnovljive vire energije. V skladu z načelom pozitivnega molka organa se bodo naložbe štele za odobrene, če od upravnih organov ne bo odgovora. Zdaj nujno potrebujemo še zasnovo trga električne energije v Uniji in takojšen prehod na vodik za okolju prijaznejši prehod.“

Naslednji koraki

Zakonodaja je bila sprejeta s 470 glasovi za, 120 proti in 40 vzdržanimi glasovi. Veljati bo začela po tem, ko jo bo uradno potrdil Svet.

Ozadje

Zakonodajo bodo posodobili na podlagi svežnja „Pripravljeni na 55“, ki obstoječo podnebno in energetsko zakonodajo prilagaja novemu cilju Unije, da bi se emisije toplogrednih plinov do leta 2030 zmanjšale za najmanj 55 %. Predlagane cilje so upoštevali tudi v okviru svežnja REPowerEU, katerega namen je zmanjšati evropsko odvisnost od uvoza fosilnih goriv iz Rusije po njenem napadu na Ukrajino. Zakon prinaša tudi nove ukrepe za skrajšanje postopka odobritve za uporabo energije iz obnovljivih virov.

Konferenca o prihodnosti Evrope

S sprejetjem tega poročila se Parlament odziva na pričakovanja državljanov, izražena v predlogih 3(1), 3(3), 3(4), 3(5) in 3(6) sklepov Konference o prihodnosti Evrope, da se pospeši zeleni prehod v Uniji, in sicer povečanje naložb v obnovljive vire energije; zmanjšanje odvisnosti od uvoza nafte in plina s projekti za energetsko učinkovitost ter širjenje oskrbe s čisto in obnovljivo energijo; izboljšanje kakovosti in medsebojne povezanosti električne infrastrukture, da se omogoči prehod na obnovljive vire energije; naložbe v tehnologije za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, kot sta učinkovita proizvodnja in uporaba zelenega vodika; in vlaganje v raziskovanje novih okolju prijaznih virov energije in metod shranjevanja.