Poročilo Komisije o političnih pobudah EU za spodbujanje naložb v čiste tehnologije

Komisija v sprejetem sporočilu predstavlja, kaj je EU storila za spodbujanje in podpiranje razvoja in uporabe čistih tehnologij s krepitvijo enotnega trga, zagotavljanjem enakih konkurenčnih pogojev, podpiranjem raziskav in inovacij, širitvijo mreže trgovinskih sporazumov in blaženjem vpliva zunanjih dogodkov. Obravnava tudi prve rezultate ameriškega akta za znižanje inflacije, kot je zahteval Evropski svet, in poudarja, da je treba še naprej spremljati razmere in konstruktivno sodelovati z ZDA. Poleg tega sporočilo navaja, da imajo tudi drugi akterji, zlasti Kitajska, vzpostavljene programe aktivne javne podpore, ki bodo verjetno vplivali na naložbeno okolje za čiste tehnologije v EU.

Ukrepi EU za spodbujanje naložb v čiste tehnologije na enotnem trgu

Čiste tehnologije imajo ključno vlogo pri našem zelenem prehodu in boju proti podnebnim spremembam in izgubi biotske raznovrstnosti. EU je v splošnem okviru evropskega zelenega dogovora s pametno kombinacijo politik vzpostavila regulativni okvir in poslovno okolje, ki spodbujata rast in sta naklonjena razvoju, proizvodnji in uporabi čistih tehnologij:

• Spodbude in predvidljivost: EU je razvila ambiciozen regulativni okvir, s katerim namerava Evropo do leta 2050 preobraziti v prvo podnebno nevtralno celino. Ključnega pomena je, da sklop zakonodaje v okviru svežnja „Pripravljeni na 55“ vključuje okrepljen in razširjen sistem trgovanja z emisijami ter nov mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah, s katerima je EU na dobri poti, da do leta 2030 emisije toplogrednih plinov zmanjša za vsaj 55 %. Poleg tega Komisija postopoma zmanjšuje birokracijo in upravno breme. Zlasti z aktom o neto ničelni industriji poenostavlja in pospešuje izdajanje dovoljenj za projekte čiste tehnologije.
• Naložbe EU: v obdobju 2021–2027 naj bi bilo 32,6 % skupnega proračuna EU, tj. 578 milijard evrov, namenjenega podnebnim ukrepom. Poleg tega Komisija začenja prvo dražbo na ravni EU, namenjeno proizvodnji obnovljivega vodika, s proračunom v višini 800 milijonov evrov iz sklada za inovacije.
• Zasebne naložbe: ugodno regulativno okolje EU prispeva k učinkovitemu zbiranju in usmerjanju zasebnih finančnih sredstev v gospodarske dejavnosti, ki prispevajo k razogljičenju. Taksonomija EU in unija kapitalskih trgov lahko pomagata vlagateljem pri podpiranju razvoja čistih tehnologij.
• Nacionalne javne naložbe: politika državne pomoči zagotavlja številne možnosti za podpiranje čistih naložb na nacionalni ravni. Komisija je od marca 2023 odobrila sheme držav članic v skupni višini približno 6,9 milijarde evrov za naložbe v čiste tehnologije, zdaj pa ocenjuje dodatne sheme. Naložbe, potrebne za uresničitev zelenega in digitalnega prehoda, so dodatno obremenile nacionalne proračune. Zato se je treba hitro dogovoriti o reformi pravil EU o ekonomskem upravljanju, ki jo je Komisija predlagala aprila lani.
• Sodelovanje z deležniki: industrijska zavezništva, kakršni sta evropsko zavezništvo za baterije in evropsko zavezništvo za čisti vodik, so igrala pomembno vlogo pri povezovanju industrije in oblikovalcev politik za olajšanje tesnejšega sodelovanja. Oktobra 2023 je potekal dialog o vodiku, prvi dialog v vrsti dialogov o prehodu na čisto energijo, ki jih je predsednica Ursula von der Leyen napovedala v svojem govoru o stanju v Uniji leta 2023.
• Znanja in spretnosti: „akademije za neto ničelne industrije“ bodo pomagale zagotoviti, da bo imela delovna sila EU znanja in spretnosti, ki jih potrebuje za izvedbo dvojnega prehoda na zeleno in digitalno gospodarstvo. To je tudi poseben poudarek evropskega leta spretnosti.
• Odpornost in konkurenčnost: cilj industrijskega načrta v okviru zelenega dogovora je zaščititi konkurenčnost evropske industrije čistih tehnologij in Evropi zagotoviti vodilno vlogo na področju industrijskih inovacij. Cilj akta o neto ničelni industriji je odpraviti ovire in povečati evropsko proizvodno zmogljivost neto ničelnih tehnologij, akt o kritičnih surovinah pa bo evropski industriji zagotovil dodatno gotovost.
• Mednarodno sodelovanje in odločne trgovinske politike: EU bo z mednarodnim sodelovanjem in po potrebi avtonomnimi ukrepi še naprej krepila odpornost in diverzifikacijo dobavnih verig ter s tem gospodarsko varnost. Klub za kritične surovine, ki ga je predlagala predsednica Ursula von der Leyen, bo olajšal mednarodno sodelovanje, saj bo povezoval države porabnice in države, bogate z viri.

Ublažitev vpliva ameriškega akta za znižanje inflacije

Vsa večja gospodarstva si prizadevajo izboljšati konkurenčnost svojih industrij čistih tehnologij, vključno z ZDA, Kitajsko, Kanado in Japonsko.

Z aktom za znižanje inflacije so ZDA okrepile svoja prizadevanja za bolj proti podnebnim spremembam, kar je dobrodošla sprememba. Pristop ZDA k podpori zelenemu prehodu temelji na neposrednih in posrednih subvencijah za oblikovanje domačega proizvodnega ekosistema nizkoogljičnih tehnologij. Nekateri elementi akta za znižanje inflacije, zlasti v zvezi z diskriminatornimi zahtevami glede vsebine in sestavljanja, so med mednarodnimi partnerji, vključno z EU, vzbudili pomisleke. Ti se nanašajo na izkrivljanje mednarodne trgovine in naložb, negativne vplive podjetij, ki niso locirana v ZDA, in združljivost akta s pravili Svetovne trgovinske organizacije.

Čeprav dosedanja analiza kaže na hitro pospešitev naložb v čisto tehnologijo v ZDA, je trenutno težko v celoti oceniti vpliv akta za znižanje inflacije na gospodarstvo EU in na dolgoročni razvoj industrijske baze EU za čisto tehnologijo. Razlog je tudi dejstvo, da še ni na voljo dovolj podatkov o podpori, ki je bila izplačana v okviru akta za znižanje inflacije. Poleg tega je potreben tudi čas, da se naložbene odločitve udejanjijo kot dejanski projekti. Gospodarstvo EU pa trenutno pesti še več drugih izzivov, zlasti sedanja vojna agresija Rusije proti Ukrajini, visoke cene energije in obrestne mere ter inflacijski pritiski. Zaradi vseh teh elementov je težko izolirati vpliv akta za znižanje inflacije na naložbe EU v čiste tehnologije.

Splošni učinek akta za znižanje inflacije na naložbe EU v čiste tehnologije bo odvisen tudi od učinkovitosti odziva EU ter njenih politik za izboljšanje dolgoročne konkurenčnosti in tehnološke prednosti. S hitrim sprejetjem ustrezne zakonodaje EU, kot so akt o neto ničelni industriji, akt o kritičnih surovinah in platforma za strateške tehnologije za Evropo, okrepljene z vmesno revizijo večletnega finančnega okvira, bi se dodatno izboljšal regulativni okvir EU in se obravnavala povečana potreba po javnih naložbah EU v kritične tehnologije.

Komisija bo še naprej zelo pozorna in spremljala svetovne in domače naložbene tokove ter politike javne podpore v drugih državah. Hkrati konstruktivno sodeluje z ZDA, da bi ublažila morebitne učinke akta za znižanje inflacije in zagotovila sinergije naših politik pri pospeševanju zelenega prehoda. EU nadaljuje pogajanja z ZDA o sporazumu o kritičnih surovinah in si prizadeva za poglobitev sodelovanja na področju trajnostne trgovine prek Sveta EU-ZDA za trgovino in tehnologijo.

Poleg akta za znižanje inflacije bodo na prihodnjo konkurenčnost industrije čistih tehnologij EU vplivali tudi drugi elementi, med drugim oskrba z energijo, usposobljenost delovne sile, ustreznost zasebnega in javnega financiranja, surovine, nadaljnja odprtost trgovine in spodbudno poslovno okolje. Zato bodo bistvenega pomena trajnostni, odločni in dosledni ukrepi politike na teh področjih.