Parlament dokončno odobril novi pakt Evropske unije o migracijah in azilu

– Prošnje za azil bo treba obravnavati hitreje, tudi na mejah EU, vračanje pa bo moralo biti učinkovitejše
– Natančnejša identifikacija ob prihodu; obvezni varnostni in zdravstveni pregledi za osebe, ki nezakonito vstopajo v EU
– Države članice lahko izbirajo med sprejemom prosilcev za azil, plačevanjem finančnih prispevkov ali nudenjem operativne podpore
– Boljše odzivanje v kriznih razmerah in nov prostovoljni program za preselitev beguncev, ki prihajajo iz tretjih držav

Evropski parlament je danes sprejel deset zakonodajnih besedil za reformo evropske migracijske in azilne politike, kot je bilo decembra dogovorjeno z državami članicami Unije.

Solidarnost in odgovornost

Države članice bodo morale sprejeti prosilce za azil na svoje ozemlje ali nuditi finančno oziroma operativno in tehnično podporo, da bi pomagale drugim državam članicam, ki so obremenjene z migracijami. Posodobljena bodo tudi merila, v skladu s katerimi je država članica odgovorna za obravnavanje prošenj za mednarodno zaščito (t. i. dublinska pravila).

Uredba o upravljanju azila in migracij, ki jo je pripravil poročevalec Tomas TOBÉ(Švedska, PPE), je bila sprejeta z 322 glasovi za, 266 proti in 31 vzdržanimi glasovi. Preberite več o tem.

Reševanje kriznih razmer

Z uredbo o ravnanju v kriznih razmerah in primeru višje sile je bil vzpostavljen mehanizem za odzivanje na nenaden porast prihodov. Nudil bo podporo in pomoč za države članice, ki se bodo spoprijemale z naglim porastom migrantov iz tretjih držav. Nova pravila bodo zajemala tudi instrumentalizacijo migrantov, saj tretje države ali sovražni nedržavni akterji migrante lahko izrabljajo, da bi destabilizirali Unijo.

Akt poročevalca Juana Fernanda LÓPEZA AGUILARJA (Španija, S&D) je bil sprejet z 301 glasovi za, 272 proti in 46 vzdržanimi glasovi. Več informacij o uredbi o kriznih razmerah je na voljo tukaj.

Preverjanje državljanov tretjih držav na mejah Unije

Pri osebah, ki ne izpolnjujejo pogojev za vstop v Unijo, se bo v največ sedmih dneh izvedlo preverjanje pred vstopom, vključno z identifikacijo, zbiranjem biometričnih podatkov ter zdravstvenimi in varnostnimi pregledi. Države članice bodo morale vzpostaviti neodvisne mehanizme spremljanja, da bi zagotovile spoštovanje temeljnih pravic.

Besedilo poročevalke Birgit SIPPEL (Nemčija, S&D) je bilo potrjeno z 366 glasovi za, 229 glasovi proti in 26 vzdržanimi glasovi. Poslanci so potrdili tudi nova pravila za centralizirani sistem obveščanja o obsodbah (ECRIS-TCN) z 414 glasovi za, 182 glasovi proti in 29 vzdržanimi glasovi. Več podrobnosti o novi uredbi o preverjanju je na voljo tukaj.

Hitrejši azilni postopki

V Uniji bo vzpostavljen nov skupni postopek za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite. Obravnavanje prošenj za azil na mejah Unije bo moralo biti v prihodnosti hitrejše, roki za neutemeljene ali nedopustne prošnje pa bodo krajši.

Akt poročevalke Fabienne KELLER (Francija, Renew) je bil sprejet z 301 glasovi za, 269 proti in xx vzdržanimi glasovi. Izid glasovanja za postopek vračanja na meji je bil 329 glasov za, 253 glasov proti in 40 vzdržanih glasov. Preberite več o uredbi o azilnem postopku.

Uredba Eurodac

V prenovljeni podatkovni zbirki Eurodac bodo shranjeni podatki oseb, starejših od šest let, ki v Unijo vstopijo nezakonito, vključno s prstnimi odtisi in podobami obraza. Organi bodo lahko zabeležili tudi osebe, ki bi lahko predstavljale varnostno grožnjo, so nasilne ali oborožene.

Besedilo poročevalca Jorgeja BUXADÉJA VILLALBE (Španija, ECR) je bilo sprejeto z 404 glasovi za, 202 glasovi proti in 16 vzdržanimi glasovi. Več podrobnosti o novih pravilih sistema Eurodac je na voljo tukaj.

Pogoji za priznanje statusa

Parlament je podprl nove enotne pogoje za priznanje statusa begunca ali statusa subsidiarne zaščite, ki veljajo v vseh državah članicah. Opredelil je tudi pravice oseb, ki izpolnjujejo pogoje za ta statusa. Države članice bi morale razmere v izvorni državi oceniti na podlagi informacij Agencije EU za azil ter redno pregledovati odobrene begunske statuse. Prosilci za zaščito bodo morali ostati na ozemlju države članice, ki obravnava njihovo prošnjo ali v kateri je bila zaščita odobrena.

Besedilo poročevalca Matjaža NEMCA (Slovenija, S&D) je bilo sprejeto z 340 glasovi za, 249 glasovi proti in 34 vzdržanimi glasovi. Preberite več o uredbi o pogojih za priznanje statusa.

Sprejem prosilcev za azil

Države članice bodo morale prosilcem za azil omogočiti enakovredne standarde za sprejem, na primer v zvezi z bivališčem, šolanjem in zdravstvenim varstvom. Registrirani prosilci za azil bodo lahko začeli delati najpozneje šest mesecev po vložitvi prošnje. Urejeni bodo tudi pogoji pridržanja in omejitev prostega gibanja, da bi prosilce odvrnili od gibanja po Uniji.

Akt poročevalke Sophie IN’T VELD (Nizozemska, Renew) je bil sprejet z 398 glasovi za, 162 glasovi proti in 60 vzdržanimi glasovi. Več o direktivi o pogojih za sprejem si preberite tukaj.

Varna in zakonita pot v Evropo

V skladu z novim okvirom za preselitev in humanitarni sprejem bodo države članice prostovoljno ponudile sprejem oseb iz tretjih držav, ki jim je Organizacija združenih narodov dodelila begunski status in ki bodo do ozemlja Unije tako prispele zakonito, organizirano in varno. Akt poročevalke Malin BJÖRK(Švedska, The Left) je bil sprejet z 452 glasovi za, 154 proti in 14 vzdržanimi glasovi. Več o okviru EU za preselitev si preberite tukaj.

Nadaljnji koraki

Ko bo Svet uradno odobril sveženj, bodo zakoni začeli veljati po objavi v Uradnem listu. Datumi uporabe se lahko razlikujejo, načeloma pa bo to čez 2 leti. Države članice bodo imele na voljo dve leti, da direktivo o pogojih za sprejem prenesejo v nacionalno zakonodajo.