Nova pravila Unije za zaščito kritičnih glasov pred zlonamernimi tožbami

– Zaščita pred zlonamernimi čezmejnimi tožbami na ravni Unije
– Zgodnja zavrnitev za neutemeljene zadeve in finančna zaščita za toženo stranko
– Omejitve pri izbiri najugodnejšega sodišča ter izboljšan dostop tožencev do informacij

Poslanci so v torek z veliko večino potrdili evropski zakon, ki bo novinarje, aktiviste in akademike ter njihove organizacije zaščitil pred zlonamernimi tožbami, katerih namen je njihovo utišanje.

Poslanke in poslanci so novi zakon, o katerem je Parlament dosegel dogovor s Svetom 30. novembra 2023, potrdil s 546 glasovi za, 47 proti in 31 vzdržanimi glasovi. Ta bo posameznike in organizacije, ki se ukvarjajo z zadevami javnega interesa, kot so temeljne pravice, korupcija, varovanje demokracije ali boj proti dezinformacijam, ščitil pred neutemeljenimi in zlonamernimi tožbami. Zaščita bo veljala za vse čezmejne primere, razen če sta tožena in tožeča stranka iz iste države članice kot sodišče ali če je zadeva pomembna le za eno državo članico.

Odvračilni finančni zaščitni ukrepi

Poslanke in poslanci bodo tožence dodatno zaščitili z dvema ukrepoma: zgodnjo zavrnitvijo, če je zadeva neutemeljena, in možnostjo, da se od tožnika zahteva plačilo predvidenih stroškov postopka, vključno s pravnim zastopanjem toženca, in odškodnine. Če tožena stranka zahteva zgodnjo zavrnitev, mora tožeča stranka dokazati, da obstajajo razlogi za nadaljevanje postopka. Sodišče lahko tožnikom, ki so pogosto politiki, korporacije ali lobistične skupine, naloži tudi druge kazni, na primer plačilo odškodnine.

Pravna sredstva za primere izven EU in dostop do informacij

Izbiranje najugodnejšega sodišča je praksa, ko tožeče stranke izberejo sodišče, kjer imajo največje možnosti za uspeh. Nova pravila bodo to prakso omejila, saj se sodbe tretjih držav v neutemeljenih postopkih ali postopkih, ki pomenijo zlorabo zoper posameznike ali institucije v Evropski uniji, ne bodo priznavale.

Vlade držav članic bodo potencialnim žrtvam zlonamernih tožb na enem mestu omogočile dostop do informacij o postopkovnih jamstvih in pravnih sredstvih, vključno s pravno pomočjo ter finančno in psihološko podporo. Zagotoviti bodo morale tudi pravno pomoč v čezmejnih civilnih postopkih ter objaviti vse pravnomočne sodbe v strateških tožbah za onemogočanje udeležbe javnosti in zbrati podrobne podatke o njih.

Izjava

Poročevalec Tiemo Wölken (S&D, Nemčija) je po glasovanju na plenarnem zasedanju dejal: „Strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti spodkopavajo pravno državo in resno ogrožajo temeljne pravice, kot so svoboda izražanja, obveščanja in združevanja. Gre za obliko pravnega nadlegovanja in zlorabe pravosodnega sistema, s katero se vplivni posamezniki in organizacije vse pogosteje skušajo izogniti javnemu nadzoru. Naših sodišč se ne sme zlorabljati za osebno korist. Ta direktiva bo podprla boj proti strateškim tožbam za onemogočanje udeležbe javnosti, pa tudi preprečila ustrahovanje novinarjev in aktivistov s sodnimi procesi, da bi jih odvrnili od objavljanja informacij in uveljavili neke vrste samocenzuro.“

Naslednji koraki

Direktiva bo začela veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije. Države članice imajo dve leti časa, da jo prenesejo v nacionalno zakonodajo.

Ozadje

Zaradi porasta strateških tožb za onemogočanje udeležbe javnosti v EU so poslanke in poslanci v resoluciji leta 2021 predlagali ukrepe za zaščito novinarjev, medijskih hiš in aktivistov pred pravnim nadlegovanjem.

Evropski parlament je s sprejetjem te zakonodaje upošteval predloge državljanov iz sklepov Konference o prihodnosti Evrope: o boju proti dezinformacijam in propagandi (predlog 23(5)), razvoju učinkovitejše in enotnejše politike v odnosu do avtokratskih in hibridnih režimov ter sodelovanju z organizacijami civilne družbe (24 (8)), o uvedbi zakonodaje, ki obravnava grožnje neodvisnosti medijev (27 (1)), in o strogem izvrševanju pravil EU o konkurenci v medijskem sektorju (27 (2)).