Ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon je izpostavila kompleksnost situacije, ne samo v oziru dogajanja v Gazi, temveč na vsem območju Bližnjega vzhoda ter po svetu, kjer poteka 55 oboroženih konfliktov

Ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon je izpostavila kompleksnost situacije, ne samo v oziru dogajanja v Gazi, temveč na vsem območju Bližnjega vzhoda ter po svetu, kjer poteka 55 oboroženih konfliktov. “Svet je močno razdeljen. V Varnostnem svetu Organizacije združenih narodov (OZN), ki naj bi bil varuh mednarodnega prava, imamo državo, ki mednarodno pravo evidentno krši. Govorimo o Rusiji in njeni agresiji na Ukrajino,” je opisala stanje v OZN, kjer se, kot je povedala, nadaljuje z zavezništvi med državami glede na njihove posamične interese.

Kot je nadalje poudarila Fajon, je vloga Slovenije v oziru predsedovanja Varnostnemu svetu in njenega konsistentnega zagovora mednarodnega prava ter človekovih pravic zelo zaznavna in cenjena. “Naša majhnost je naša moč pri premoščanju razlik. Vztrajali smo in bomo, da morajo politične rešitve in dialog zamenjati orožje,” je bila jasna. Kritično je opomnila, da zagon za priznanje Palestine po evropskih volitvah na ravni EU pojenja, po njenih besedah danes le štiri države “ta voz vlečejo naprej”.

Novinarka in pravnica Kristina Božič je izpostavila vlogo civilne družbe pri opozarjanju in v boju za pravice Palestinskega naroda, med drugim do lastne države. Opozorila je, da je “manevrskega prostora še veliko, pri tem pa ni fer, da se vse prenese na civilno družbo”. “Svet ni padel na humanosti, kot je slišati iz vrst politikov, na humanosti je padla politika,” je bila povedna novinarka.

Po njeni oceni smo v primeru vojne v Gazi, z ozirom do vojne v Ukrajini, priča veliki dvoličnosti. Na vprašanje glede medijskega poročanja o Palestini se po njenem to izkazuje kot izraz politike in centrov moči, manj pa družbe. Kljub temu pa je po oceni Božič zaznati optimizem, saj se krepi kritično spremljanje medijev ter zavedanje, kaj se resnično dogaja.

Kot je nadalje povedala novinarka Božič, ima mir za Palestince grenak priokus. “Želijo si miru, a ne za ceno njihovega dostojanstva, človečnosti in svobode,” je poudarila in bila ob tem kritična do dejanj izraelskih oblasti. Kot je dejala, slednja dela vse za to, da ljudi prepriča, da mirno sobivanje s Palestinci ni mogoče, razlaščanje, nasilni odvzemi domov in posesti, pa, kot je dodala, to miselnost še krepijo.

Po oceni predstojnice katedre za mednarodno pravo ljubljanske pravne fakultete dr. Vasilke Sancin dogajanje na Bližnjem vzhodu mednarodno skupnost postavlja na resno preizkušnjo. “Bolj bo treba prisluhniti zahtevam ljudi, ne samo v manjših državah, temveč v velesilah, ker današnje stanje ni v korist komurkoli,” je kritično ocenila.

Opozorila je, da se premalo govori o Palestinskem prebivalstvu kot o žrtvi druge svetovne vojne. Čas po tej je, po besedah Sancin, Palestincem prinesel zasedbo njihovega ozemlja in nikoli uresničeno pravico do samoodločbe. “Gre za eno največjih krivic od ustanovitve Organizacije združenih narodov naprej,” je izpostavila Sancin in dodala, da je izogibanje Izraela za preverbo spoštovanja človekovih pravic na zasedenih palestinskih ozemljih traja že desetletja, “zato je pomembno, da države stopijo skupaj in zagotovijo spoštovanje mednarodnega prava”.

Predavatelj na Fakulteti za management Univerze na Primorskem in strokovnjak za Bližnji vzhod dr. Primož Šterbenc je podal smernice zgodovinskega dogajanja glede konflikta na Bližnjem vzhodu. Dejanja, tudi aktualne izraelske vlade, je po njegovih besedah treba razumeti tudi v kontekstu sionizma, del katerega je, kot je govornik navedel misel vidnega izraelskega zgodovinarja, zavajanje. “Zavajanje je del izraelske politike, cilj pa osvajanje zemlje, vode in hegemonija na Bližnjem vzhodu,” je bil kritičen Šterbenc.

Po oceni Šterbenca poskuša Izrael nevtralizirati vse države tega območja ter jih “razbiti po religijski in etnični črti”. Šterbenc je nadalje poudaril, da je Iran še “edina velesila, ki ga mora Izrael nevtralizirati, zato se slednji poslužuje demonizacije Irana”. Opomnil je na sistematično slabitev Palestincev v preteklosti.

“Ko naj bi prihajal mir, tudi za čas sporazuma iz Osla, so Palestinci izgubili največ, da bi lahko prišli do svoje države,” je spomnil Šterbenc, ki je sicer glede napovedi o možnosti dveh držav izrazil precejšnji pesimizem. S vpogledom v širši kontekst dogajanja, se po njegovi oceni kaže možnost trajne krize, kar potrjuje tudi diskurz skrajnih desnih strank zahodnih držav. “Ta ni več antisemitski, temveč antimuslimanski,” je zaključil Šterbenc.