Previdno pozdravljam zadnji “poskus” dogovora o premirju v Gazi, ki sta ga načeloma sprejeli obe strani tako Izrael kot Hamas in ki naj bi nastopil v nedeljo, a naj ga še ne bi uradno potrdila.
Ob tem gre upati predvsem na dvoje, in sicer da krhko premirje zdrži do nedelje in še dlje ter da bo ta vodil v trajni mir.
A jutranje novice na vlivajo veliko upanja, in svojevrstna ironija je, da naj bi Izrael v pretekli noči še okrepil bombardiranje Gaze. In to po tem, ko so svet že obkrožile novice o premirju. V napadih naj bi tako umrlo več kot 70 Palestincev.
Žalostno dejstvo je tudi, 1) da je bilo za vnovično premirje potrebno čakati več kot leto dni, več poskusov pa je zlasti Izrael v preteklosti že zavrnil; 2) da je v Gazi umrlo že več kot 46.000 ljudi, od tega vsaj 18.000 otrok; 3) da mednarodna skupnost ni bila sposobna ustaviti genocidne mašine Izraela več kot 15 mesecev; 4) da zahod še naprej tišči glavo v pesek pred odgovornostjo Izraela za vojne zločine; 5) da se nadaljujejo dvojna merila glede spoštovanja mednarodnega prava; 6) da sta poleg ostalih držav nedavno še Poljska in Italija sporočili, da ne nameravata izvršiti naloga o prijetju Mednarodnega kazenskega sodišča za Natanyahuja, če bi ta pripotoval v državo; 7) da je v tem času Izrael konflikt razširil v regiji na vsaj še 5 držav; 8) da očitno mednarodno pravo ne velja za vse enako; 9) da mora o premirju izraelska vlada še glasovati, med tem naj bi današnje glasovanje za več ur že enkrat prestavili.
Torej, pozdravljam ta poskus krhkega premirja, za katerega lahko samo upamo, da bo zdržalo. In da bo vodilo v politični proces, ki bo vzpostavil trajen in vzdržen mir, in ki bo vodil v tudi v vzpostavitev palestinske države.
Alternative miru enostavno ni.“