Evropske Novice BRUSELJ – STRASBOURG – LJUBLJNA
Komisija objavila predlog za določitev omejitev ulova ali celotnega dovoljenega ulova (TAC) za 18 staležev rib v vodah EU v Atlantskem oceanu, Kattegatu in Skagerraku za leto 2024. Predlog temelji na znanstvenem mnenju in zajema staleže rib, ki jih upravlja izključno EU v teh morskih bazenih.
Komisija prvič predlaga, da se na podlagi mnenja znanstvenikov Mednarodnega sveta za raziskovanje morja (ICES) določi devetTAC za dve do tri leta, imenovanih „večletni TAC“, namesto da bi jih vsako leto ponovno ocenjevali.
Na podlagi mnenja ICES Komisija predlaga, da se 12 TAC določi na ravni največjega trajnostnega donosa (največji trajnostni donos), tj. največje količine rib, ki jih ribiči lahko vzamejo iz morja, ne da bi pri tem ogrozili obnovo in prihodnjo produktivnost staleža. To bi pomenilo povečanje omejitev ulova za pet staležev: krilati romb, morska spaka, oslič, šur v iberskih vodah in morska plošča v Kattegatu.
Povečan dovoljeni ulov v skladu z znanstvenim mnenjem
Za morsko ploščo v Kattegatu Komisija predlaga 19-odstotno povečanje. Za osliča v južnem Biskajskem zalivu, iberskih vodah in vodah okoli Azorov se predlaga 10-odstotno povečanje v skladu z večletnim načrtom za zahodne vode. Za krilate rombe in morsko spako v iberskih vodah Komisija predlaga povečanje za +11 % oziroma +7 %.
Večja predvidljivost zaradi večletnih odločitev
Namesto za vsako leto je bilo predlaganih devet TAC za dve ali tri leta vnaprej, z zmanjšanjem za dolgoročno zagotovitev trajnostnega ulova. Zadevni staleži so staleži morske plošče (zahodno od Irske), mola in polaka (Biskajski zaliv), morske plošče (iberske vode), škampa (Biskajski zaliv – FU25), morskega lista (irske vode) in morskega lista (Iberske vode).
Nadaljnji ukrepi za zaščito jegulj
ICES je leta 2023 ponovno poudaril, da je stanje staleža še vedno kritično in da bi moral biti ulov jegulje v vseh habitatih in v vseh življenjskih fazah enak nič. Komisija v pričakovanju novega mnenja ICES za leto 2024, ki se pričakuje novembra, predlaga ohranitev obstoječih ukrepov za zaščito jegulj v vseh ustreznih vodah EU, zlasti v Atlantiku, Baltskem morju in Sredozemskem morju. Zaprtje v severovzhodnem Atlantiku bi moralo zajemati glavno obdobje migracije v zadevni življenjski fazi. V Skagerraku-Kattegatu in Baltskem morju bi se morale zadevne države članice dogovoriti o obdobjih prepovedi ribolova, da se zagotovi zaščita jegulje, ki se seli iz Baltskega morja v Severno morje. Kar zadeva Sredozemsko morje, bi se lahko predlog posodobil po letnem zasedanju Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju leta 2023, da bi se upoštevali morebitni dodatni ukrepi za Sredozemlje, sprejeti na tem zasedanju.
Skupno upravljani staleži in nadaljnje znanstveno mnenje
Ta predlog bo posodobljen po zaključku tekočih posvetovanj z Norveško in Združenim kraljestvom ter s sklepi, sprejetimi v različnih regionalnih organizacijah za upravljanje ribištva.
Nadaljnjih pet staležev, ki jih upravlja izključno EU, še vedno čaka na znanstveno mnenje (sardon v Biskajskem zalivu, trije staleži škampa, trska v Kattegatu), TAC za sardona v iberskih vodah in vodah okoli Azorov pa je bil določen že do junija 2024.
Številke za TAC, za katere znanstveno mnenje še ni na voljo ali za katere potekajo posvetovanja z državami, ki niso članice EU, so v predlogu trenutno označene kot „pm“ ali pro memoria. Te številke bodo vključene v predlog, ko bodo na voljo nasveti ali bodo posvetovanja zaključena s tako imenovanimi „delovnimi dokumenti“, Komisija pa jih bo objavila.
Za podrobnosti o današnjem predlogu za staleže, ki jih upravlja izključno EU, glej spodnje preglednice.
Naslednji koraki
Svet bo o predlogu Komisije razpravljal 11. in 12. decembra ter določil dodelitev ribolovnih možnosti za leto 2024 ter v nekaterih primerih za leti 2025 in 2026. Uredba bi se morala uporabljati od 1. januarja 2024.
Ozadje
Ribolovne možnosti ali celotni dovoljeni ulov (TAC) so določeni za večino komercialnih staležev rib v Evropi, da se ohrani njihov status zdravja ali da se jim pomaga obnavljati, hkrati pa se zagotovi, da imajo ribiči EU zdrave staleže rib, na katere se lahko zanašajo pri svojih gospodarskih dejavnostih. V okviru skupne ribiške politike (SRP) so države članice EU pravno zavezane k upravljanju staležev rib na trajnostni ravni.
V EU je bil pri trajnostnem ribolovu dosežen znaten napredek. Leta 2022 je bilo 80 % TAC določenih na ravni največjega trajnostnega donosa, kar je omogočilo zdravo prihodnost staležev in ribičev, da so se nanje zanašali, v primerjavi s samo 14 % celotnega dovoljenega ulova v letu 2009.
Predlog Komisije temelji na znanstvenem mnenju Mednarodnega sveta za raziskovanje morja (v nadaljnjem besedilu:ICES). Za staleže s celovito znanstveno oceno Komisija predlaga ribolovne ravni v skladu z mnenjem na podlagi največjega trajnostnega donosa. Za staleže, za katere je na voljo manj podatkov, predlog Komisije temelji na previdnostnem mnenju.
Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi so bila opravljena na podlagi letnega sporočila Komisije Za bolj trajnostni ribolov v EU: trenutno stanje in usmeritve za leto 2024.
Komisija ob upoštevanju uporabe obveznosti iztovarjanja predlaga TAC na podlagi mnenja ICES o ulovu. Predlagane kvote EU upoštevajo zavržke na podlagi uveljavljenih izjem; te količine se ne iztovorijo in odštejejo od kvot, zato se odštejejo od kvot EU. Do začetka veljavnosti delegiranih uredb, ki določajo podrobnosti izvajanja obveznosti iztovarjanja za nekatere vrste ribolova v letu 2024, so kvote EU v tem predlogu označene pm. Poleg tega Komisija za staleže, za katere ICES daje le mnenje o iztovarjanju, na podlagi tega mnenja predlaga TAC.
