Evropske Novice BRUSELJ – STRASBOURG – LJUBLJNA
Komisija je danes pozitivno ocenila spremenjeni načrt Slovenije za okrevanje in odpornost, ki vključuje poglavje REPowerEU. Načrt je zdaj vreden skoraj 2,7 milijarde evrov ter zajema 34 reform in 49 naložb.
Glede na škodo, ki so jo letos poleti povzročile katastrofalne poplave, je Slovenija sklenila povečati obseg posojil za financiranje načrta s 705 milijonov evrov na več kot milijardo evrov. Ukrepi, ki se bodo financirali z dodatnimi posojili, za katera je zaprosila Slovenija, vključujejo razširitev dveh naložb iz prvotnega načrta in tri nove naložbe na področju trajnostnega prometa. Te nove naložbe zadevajo nadgradnjo železniških postaj (zlasti v Ljubljani in Novi Gorici) in strateških železniških prog, vključno z infrastrukturo, ki je bila poškodovana med katastrofalnimi poplavami letos poleti. Z dodatnimi posojili se bodo financirale tudi naložbe v trajnostno prenovo stavb.
Pomembno je, da je Slovenija v načrt dodala poglavje REPowerEU, v katerem so predvidene dve novi naložbi, ena razširjena reforma in dve razširjeni naložbi. To bo Sloveniji omogočilo, da izpolni cilje načrta REPowerEU, tj. da bi Evropa v luči invazije Rusije na Ukrajino postala neodvisna od ruskih fosilnih goriv že precej pred letom 2030. Nove naložbe bodo podpirale mala, srednja in velika podjetja pri njihovih prizadevanjih za razogljičenje, hkrati pa bodo namenjene izgradnji in nadgradnji distribucijskih omrežij električne energije, da se omogoči postavitev naprav za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov ter toplotnih črpalk in polnilnih mest za električna vozila. Razširjena reforma in naložbi bodo poenostavile pravila za sončne in vetrne elektrarne, hkrati pa povečale zmogljivosti za energijo iz obnovljivih virov v sistemih daljinskega ogrevanja ter spodbujale javni in zasebni brezemisijski promet.
Revizija prvotnega načrta Slovenije zajema tudi izločitev šestih naložb in več drugih sprememb v zvezi s 43 naložbami in 12 reformami. Vse zgoraj opisane spremembe temeljijo na potrebi po upoštevanju:
- škode, ki so jo povzročile katastrofalne poplave, ki so avgusta 2023 prizadele državo,
- visoke inflacije v letu 2022, ki je vplivala zlasti na gradbeni sektor,
- popravka najvišje dodelitve nepovratnih sredstev za Slovenijo v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost navzdol, in sicer z 1,8 milijarde evrov na 1,5 milijarde evrov. Ta je posledica posodobitve ključa za dodelitev nepovratnih sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost junija 2022 in odraža sorazmerno boljše gospodarske rezultate Slovenije v letih 2020 in 2021, kot je bilo prvotno predvideno.
Za financiranje tega ambicioznejšega načrta je Slovenija v skladu z uredbo o REPowerEU zaprosila za prerazporeditev svojega deleža iz rezerve za prilagoditev na brexit v višini 5 milijonov evrov v sredstva za načrt. S temi sredstvi, ki so bila dodana dodelitvi nepovratnih sredstev v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost in načrta REPowerEU za Slovenijo (v višini 1,5 milijarde oziroma 116 milijonov evrov) ter njeni prošnji za posojilo v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost v višini 1 milijarde evrov, je spremenjeni odobreni načrt vreden skoraj 2,7 milijarde evrov.
Dodatna spodbuda za zeleni prehod Slovenije
Spremenjeni načrt je bolj osredotočen na zeleni prehod, saj je 48,9 % razpoložljivih sredstev (povečanje z 42,5 % v prvotnem načrtu) namenjenih ukrepom, ki podpirajo podnebne cilje. Zlasti nove in razširjene reforme in naložbe, vključene v poglavje REPowerEU, močno prispevajo k zelenemu prehodu. Skupaj krepijo ambicijo za razogljičenje gospodarstva s povečanjem energijske učinkovitosti in deleža obnovljivih virov energije v mešanici energijskih virov države, hkrati pa pospešujejo vključevanje obnovljivih virov energije s poenostavitvijo in uporabo brezemisijskega prometa.
Krepitev digitalne pripravljenosti in družbene odpornosti Slovenije
Načrt Slovenije še naprej znatno prispeva k digitalnemu prehodu, čeprav se je s spremembo načrta skupni delež digitalnih ukrepov nominalno zmanjšal. Načrt zdaj namenja 20 % (prej 21,4 %) skupnih dodeljenih sredstev za podporo digitalnemu prehodu. Razlog je preprosto v tem, da digitalne naložbe zdaj z večjim številom ukrepov predstavljajo manjši delež celotnega zneska.
Načrt predvideva ukrepe za podporo digitalnemu prehodu podjetij in industrije, digitalizacijo javnih storitev in digitalne infrastrukture javne uprave (krepitev povezljivosti, računalništvo v oblaku in izboljšanje kibernetske varnosti). Slovenija bo uvajala napredne in uporabniku prijazne digitalne rešitve in storitve, preoblikovala poslovne procese in premostila digitalno vrzel z bolj tradicionalnimi podjetji. Načrt spodbuja tudi razvoj digitalnih spretnosti na delovnem mestu in prek izobraževalnega sistema.
Socialna razsežnost spremenjenega načrta ostaja zelo ambiciozna, zlasti zahvaljujoč prednostnim reformam zdravstvenega varstva, pokojnin in dolgotrajne oskrbe. Predvidene naložbe v javna najemna stanovanja, bivalne enote za starejše, zdravstvene zmogljivosti in izobraževalno infrastrukturo kažejo, da slovenski načrt za okrevanje in odpornost obravnava socialno-ekonomske izzive države in jo bolje pripravlja na prihodnost.
Naslednji koraki
Svet bo imel zdaj praviloma na voljo štiri tedne, da potrdi oceno Komisije. Ob potrditvi Sveta bi lahko Slovenija zaprosila za predhodno financiranje sredstev v okviru REPowerEU v višini 24 milijonov evrov. Iz mehanizma za okrevanje in odpornost je Slovenija doslej prejela 231 milijonov evrov v obliki predhodnega financiranja septembra 2021 in prvo izplačilo v višini 50 milijonov evrov aprila 2023.
Komisija bo nadaljnja izplačila odobrila ob upoštevanju zadovoljivega doseganja mejnikov in ciljev iz slovenskega načrta za okrevanje in odpornost, tj. glede na napredek pri izvajanju naložb in reform.
Več informacij
