Glasovanje na evropskih volitvah je zaradi geopolitičnih razmer še pomembnejše

– Več kot osem od desetih Evropejcev (81%) verjame, da je glasovanje na evropskih volitvah zaradi trenutnih geopolitičnih razmer še pomembnejše.
– Šest od desetih državljanov (60%) se zanima za prihajajoče evropske volitve, ki bodo od 6. do 9. junija, kar je 11 odstotnih točk več kot v primerljivem obdobju pred zadnjimi evropskimi volitvami maja 2019.
– 73% državljanov meni, da EU vpliva na njihovo vsakdanje življenje.
– Obramba in varnost EU sta vse bolj pomembni prednostni področji.
– Boj proti revščini in socialni izključenosti (33%) in javno zdravje (32%) sta glavni prednostni nalogi za volivce.

Zadnja javnomnenjska raziskava Evropskega parlamenta Eurobarometer pred junijskimi evropskimi volitvami kaže na zavedanje med državljani o volitvah in na zaskrbljenost spričo trenutnega geopolitičnega konteksta.

Danes objavljena javnomnenjska raziskava le nekaj tednov pred evropskimi volitvami, ki bodo med 6. in 9. junijem, kaže pozitiven in naraščajoč trend glede ključnih volilnih kazalnikov. V primerjavi z zadnjo raziskavo, opravljeno jeseni 2023,  se povečuje  zanimanje za volitve, poznavanje datuma glasovanja, pa tudi verjetnost udeležbe na volitvah. Povečanje je še bolj izrazito v primerjavi s podatki iz javnomnenjske raziskave, objavljene v enakem obdobju pred zadnjimi evropskimi volitvami spomladi 2019.

60% vprašanih je dejalo, da so zainteresirani za volitve (+3% v primerjavi z jesenjo 2023 in +11% glede na februar/marec 2019). 71% jih pravi, da se bodo glasovanja verjetno udeležili (7 do 10 na lestvici od 1-10), kar pomeni +3%  v primerjavi z jesenjo 2023 in +10% glede na februar/marec 2019. Rezultati nakazujejo, da se državljanke in državljani EU zelo dobro zavedajo pomena volitev v trenutnih geopolitičnih razmerah, saj se osem od desetih vprašanih (81%) strinja, da so te volitve spričo geopolitičnega dogajanja še bolj pomembne. To trditev potrjuje dejstvo, da se z njo strinja velika večina anketiranih v vseh državah članicah.

V Sloveniji je za naslednje evropske volitve zainteresiranih 46% vprašanih, kar je 5% več kot v enakem obdobju pred evropskimi volitvami leta 2019. Če bi volitve potekale prihodnji teden, bi se jih udeležilo 62% vprašanih v Sloveniji (10% več kot v enakem obdobju pred evropskimi volitvami leta 2019). 79% sodelujočih v anketi v Sloveniji se tudi strinja, da so junijske evropske volitve zaradi trenutnih mednarodnih razmer še bolj pomembne.

Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola je ob objavi rezultatov Eurobarometra dejala: “Evropejci vedo, da je na volitvah veliko na kocki in da je glasovanje v trenutnih geopolitičnih razmerah še pomembnejše. Naše državljanke in državljane pozivam, naj na prihajajočih evropskih volitvah oddajo svoj glas in tako okrepijo evropsko demokracijo ter oblikujejo prihodnost Evrope.”

Ob koncu tega zakonodajnega mandata ima 81% državljank in državljanov EU pozitivno ali nevtralno mnenje o Evropskem parlamentu, samo 18% pa negativnega. Še več, večina vprašanih (56%), si želi, da bi imel Evropski parlament pomembnejšo vlogo, le 28% si jih želi nasprotno, 10% pa želi enak vpliv še naprej.

Pozitivno ali nevtralno mnenje o Evropskem parlamentu ima v Sloveniji 77% vprašanih. 62% anketiranih v Sloveniji je mnenja, da bi moral imeti Evropski parlament pomembnejšo vlogo, 29% jih je nasprotnega mnenja, 7% pa jih je za enako pomembno vlogo Parlamenta tudi v prihodnje.

Predsednica Metsola dodaja: “Parlament in EU sta v zadnjih letih dosegla rezultate brez primere. Soočali smo se z izjemnimi in zahtevnimi okoliščinami, pa vendar smo ob tem postali močnejši in bolj enotni. Parlament je in bo ostal glas ter zagovornik državljank in državljanov v EU.”

Državljanke in državljani EU kot glavne prednostne tematike v razpravah med predvolilno kampanjo navajajo boj proti revščini in socialni izključenosti (33%) ter javno zdravje (32%). Na tretjem mestu sledita podpora gospodarstvu in odpiranje novih delovnih mest ter obramba in varnost EU (oboje po 31%).

Anketirani v Sloveniji menijo, da bi bilo treba v času predvolilne kampanje pred evropskimi volitvami prednostno obravnavati vprašanja, povezana z javnim zdravjem (39%), kmetijsko politiko (38%) ter ukrepe v podporo gospodarstvu in ustvarjanju novih delovnih mest (34%).

Pomen, ki ga vprašani pripisujejo obrambi in varnosti EU, se je v obdobju tega zakonodajnega mandata vztrajno povečeval, zlasti v luči ruske agresije na Ukrajino. Zdaj sta kot prva tema v predvolilni kampanji navedeni v devetih državah članicah, najvišji deleži pa so bili zabeleženi na Danskem (56%), Finskem (55%)in v Litvi (53%). V Sloveniji ta delež znaša 26%.

Tudi glede krepitve globalne vloge EU v prihodnosti anketirani na prvo mesto prioritet postavljajo obrambo in varnost (37%), sledijo energetska vprašanja ter prehranska varnost oziroma kmetijstvo (oboje 30%). V Sloveniji so anketirani na prvo mesto postavili prehransko varnost in kmetijstvo (41%), sledijo energetska vprašanja (32%) ter konkurenčnost, gospodarstvo in industrija (30%).

Medtem ko štirje od desetih državljank in državljanov EU menijo, da se je vloga EU v zadnjih letih okrepila, jih je 35% mnenja, da je ostala nespremenjena, 22% pa, da se je zmanjšala. Na nacionalni ravni so mnenju o krepitvi vloge EU v svetu v zadnjih letih večinoma pritrdili vprašani v 15 državah članicah z najvišjo podporo na Švedskem (67% ) Portugalskem (63%) in na Danskem (60%). Medtem pa največ vprašanih v Sloveniji in na Češkem meni, da je vloga EU postala manj pomembna (32% in 30%).

Skoraj tri četrtine državljank in državljanov EU (73%, +3% v primerjavi z jesenjo 2023) menijo, da EU vpliva na njihovo vsakdanje življenje, od tega jih je petina (20%) menila, da ima Unija ‘zelo velik’ vpliv. Prav tako je velika večina mnenja, da ima njihova država koristi od članstva v EU (71%). Ti rezultati so glede na podatke iz jeseni 2023 stabilni in na visoki ravni po vsej EU. V Sloveniji je prepričanje, da EU vpliva na njihovo vsakdanje življenje, izrazilo kar 81% vprašanih, približno enako visok delež (83%) jih meni, da je Slovenija na splošno pridobila s članstvom v EU.

Celotni rezultati bodo na voljo tukaj.

Ozadje    

Pomladansko raziskavo Eurobarometer 2024 je za Evropski parlament izvedlo podjetje Verian (prej znano kot Kantar Public). Raziskava je potekala v živo od 7. februarja do 3. marca 2024 v vseh 27 državah članicah. Na Češkem, Danskem, Finskem in na Malti so potekali tudi intervjuji prek videa. Skupno je bilo opravljenih 26.411 intervjujev. Rezultati na ravni EU se ponderirajo glede na število prebivalcev posamezne države. V Sloveniji so v anketi sodelovali 1004 udeleženci.