Digitalna suverenost: danes začne veljati evropski akt o čipih

Danes začne veljati evropski akt o čipih. Vzpostavlja celovit sklop ukrepov za zagotovitev zanesljive oskrbe, odpornosti in vodilnega tehnološkega položaja EU na področju polprevodniških tehnologij in aplikacij.

Polprevodniki so bistveni gradniki digitalnih in digitaliziranih izdelkov. V sodobnem digitalnem gospodarstvu so polprevodniki poglavitnega pomena, saj so prisotni v pametnih telefonih in avtomobilih ter v kritičnih aplikacijah in infrastrukturah na področju zdravstva, energetike, obrambe, komunikacij in industrijske avtomatizacije. Poleg tega so v središču močnih geostrateških interesov in svetovne tehnološke tekme.

Konkretno bo evropski akt o čipih okrepil proizvodne dejavnosti v Uniji, spodbudil evropski ekosistem za snovanje ter podprl širitev in inovacije v celotni vrednostni verigi. Evropska unija želi z evropskim aktom o čipih doseči cilj podvojitve sedanjega tržnega deleža na 20 % do leta 2030.

Trije stebri evropskega akta o čipih

Evropski akt o čipih je sestavljen iz treh glavnih stebrov.

S prvim stebrom – pobuda Čipi za Evropo – se krepi vodilni položaj Evrope na področju tehnologije, saj lajša prenos znanja iz laboratorija v proizvodnjo, premošča vrzel med raziskavami in inovacijami ter industrijskimi dejavnostmi in spodbuja industrializacijo inovativnih tehnologij v evropskih podjetjih. Pobudo Čipi za Evropo bo izvajalo predvsem Skupno podjetje za čipe.

Pobuda bo podprta s sredstvi EU v višini 3,3 milijarde evrov, države članice pa naj bi zagotovile sredstva v enakem znesku. Konkretno bodo te naložbe podpirale dejavnosti, kot so vzpostavitev naprednih pilotnih proizvodnih linij za pospešitev inovacij in tehnološkega razvoja, razvoj platforme za snovanje v oblaku, vzpostavitev kompetenčnih centrov, razvoj kvantnih čipov ter ustanovitev Sklada za čipe, da se olajša dostop do dolžniškega financiranja in lastniškega kapitala.

Z drugim stebrom evropskega akta o čipih se spodbujajo javne in zasebne naložbe v proizvodne obrate za proizvajalce čipov in njihove dobavitelje.

Drugi steber vzpostavlja okvir za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s privabljanjem naložb in krepitvijo proizvodnih zmogljivosti v proizvodnji polprevodnikov. V ta namen določa okvir za integrirane proizvodne obrate in odprte livarne EU, ki so prvi tovrstni v Uniji ter prispevajo k zanesljivosti oskrbe in odpornemu ekosistemu v interesu Unije. Komisija je v času predložitve predloga akta o čipih že navedla, da se prvim tovrstnim obratom lahko dodeli državna pomoč v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije.

Evropski akt o čipih je s tretjim stebrom vzpostavil mehanizem za usklajevanje med državami članicami in Komisijo za krepitev sodelovanja z državami članicami in med njimi, spremljanje oskrbe s polprevodniki, ocenjevanje povpraševanja, predvidevanje pomanjkanj in po potrebi sprožitev krizne faze. Kot prvi korak je bil 18. aprila 2023 vzpostavljen sistem opozarjanja o polprevodnikih. Vsem deležnikom omogoča, da poročajo o motnjah v dobavni verigi polprevodnikov.

Naslednji koraki

Danes začenja veljati tudi uredba o Skupnem podjetju za čipe, ki omogoča začetek izvajanja glavnega dela pobude Čipi za Evropo. Poleg tega bo začel delovati tudi Sklad za čipe. Z začetkom veljavnosti akta o čipih se bo uradno začelo tudi delo novoustanovljenega Evropskega odbora za polprevodnike, ki bo ključna platforma za usklajevanje med Komisijo, državami članicami in deležniki.

V okviru drugega stebra bo industrija lahko zaprosila, da načrtovani prvi tovrstni obrati pridobijo status „integriranega proizvodnega obrata“ ali „odprte livarne EU“. Ta status bo omogočil vzpostavitev in delovanje teh zmogljivosti v Uniji, kar bo omogočilo racionaliziran pristop k upravnim vlogam in izdaji dovoljenj. V okviru tega statusa se bo tudi zahtevalo, da ti obrati izpolnjujejo merila za zagotovitev njihovega prispevka k ciljem EU in njihove zanesljivosti kot dobavitelji čipov v času krize.

Ozadje

Predsednica Komisije Ursula von der Leyen je v svojem govoru o stanju v Uniji leta 2021 prvič določila skupno evropsko strategijo za sektor polprevodnikov. Komisija je februarja 2022 skupaj z evropskim aktom o čipih objavila ciljno usmerjen vprašalnik za deležnike, da bi zbrala podrobne informacije o povpraševanju po čipih in rezinah ter tako bolje razumela, kako pomanjkanje čipov vpliva na evropsko gospodarstvo. Komisija je februarja 2022 predlagala evropski akt o čipih. Aprila 2023 je bil dosežen politični dogovor med Evropskim parlamentom in državami članicami EU o aktu o čipih. Sprejeti ukrepi bodo Evropi pomagali doseči cilje digitalnega desetletja do leta 2030 ter spodbujali bolj zeleno, vključujočo in digitalno Evropo.