»Sestava nove Evropske komisije je prej kot rezultat vsebinskega premisleka o najbolj perečih izzivih Unije skupek očitnega, in s prelomljenimi obljubami prežetega političnega pragmatizma predsednice Komisije Ursule von der Leyen.
Zavoljo lastnega pozicioniranja je slednja tekom procesa sestave Komisije vnovič prelomila zaveze o proevropski drži ter odkrito sodelovala s skrajnimi desnimi politiki. Ta proces danes, tik pred izvolitvijo Komisije, na evropska tla prinaša več vprašanj kot odgovorov, več negotovosti kot stabilnosti.
To ni dobra popotnica delu Komisije. Politična preigravanja, polna slabih kompromisov ter prelomljenih obljub, ki smo jim bili priča, je vse prej kot zagotovilo, da se bo Komisija v prihodnje zmogla uspešno soočiti z najbolj akutnimi težavami Unije, kot to od nje pričakujejo državljanke in državljani EU.
Sestave komisije bi morala odražati tudi odnos predsednice Komisije do večine poslank in poslancev, ki so jo izvolili na to mesto. Žal temu ni tako. Ursula von der Leyen je večinsko zaupanje v prvi vrsti »unovčila« za utrjevanje lastne pozicije, kar nenazadnje potrjujejo tudi izsiljevanja s komisarskimi kandidati ter njeni kompromisi, ki to niso.
Ob tem ne gre spregledati, da predsednica Komisije brez zadržkov še naprej kaže dvoličnost v odnosu do vojne v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu – nadaljevanje ignorance genocida v Gazi in napadov na Libanon je von der Leyen še »utrdila« z neodzivom na odločitev ICC glede izdaje zapornih nalogov za odgovorne za vojne zločine. To ne samo, da je v nasprotju s spoštovanjem mednarodnega prava in z zaščito EU prava, tudi ko gre za enega ključnih vprašanj EU v prihodnjem mandatu – schengena. Gre za odkrito napoved predsednice Komisije, da imata pragmatizem in dobrobit njene pozicije prednost pred vrednotami EU in dobrobitjo EU, kar menim, da je nesprejemljivo.
Zaradi vsega naštetega, sem bom pri glasovanju o novi Komisiji vzdržal.
Sicer slab priokus večmesečnega dogajanja popravlja ena izmed svetlejših točk nove Komisije – resor širitve, ki je bil je dodeljen kandidatki iz Slovenije Marti Kos. Delo na tem resorju bi lahko zaradi geopolitičnih sprememb ter znanja in kompetenc komisarke Kos pripomoglo k pomembnim pozitivnim premikom EU na poti širitve ter krepitve.
Kljub mojemu vzdržanemu glasu, pa novi Komisiji, v primeru njene izvolitve, želim uspešno delo. Ob tem napovedujem, da bomo v poslanski skupini S&D Komisiji neprestano gledali pod prste ter jo dosledno opozarjali na stranpoti – ob politikah in odločitvah, ki bodo odstopale od obljubljenega – od ukrepov za krepitev EU v njenih temeljnih postulatih, med njimi za dosledno spoštovanje mednarodnega prava in človekovih pravic.«