Poslanke in poslanci so zaskrbljeni zaradi intenzivnosti in pogostosti ekstremnih vremenskih dogodkov v EU in svetu, vključno z obsežnimi poplavami, vročinskimi valovi in gozdnimi požari.
V resoluciji o uničujočih poplavah v Avstriji, na Češkem, v Nemčiji, na Madžarskem, Poljskem, v Romuniji in na Slovaškem, ki je bila sprejeta v četrtek, 19. septembra, z dvigom rok so poslanke in poslanci izrazili nezadovoljstvo z nedavnim zmanjšanjem proračuna mehanizma Unije na področju civilne zaščite. Pozivajo k ustreznemu in torej povečanem financiranju za večjo pripravljenost in izboljšanje zmogljivosti, zlasti v okviru naslednjega večletnega proračuna EU. Prav tako želijo, da bi bil Solidarnostni sklad EU „sorazmeren z naraščajočim številom in resnostjo naravnih nesreč v Evropi“, pozivajo Komisijo, naj pospeši mobilizacijo sredstev za prizadete države, ter zahtevajo, da se da na voljo druga tehnična in finančna podpora, kot so na primer instrumenti kohezijske politike.
Na dolgi rok resolucija poziva k večjim naložbam EU v regionalno in lokalno odpornost in zahteva, da se prihodnja kohezijska politika EU še bolj osredotoči na blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje.
Krepitev prilagajanja podnebnim spremembam
Poslanci želijo, da Komisija hitro predstavi evropski načrt prilagajanja podnebnim spremembam, vključno s konkretnimi zakonodajnimi predlogi, kot je napovedano v političnih smernicah predsednice von der Leyen za Komisijo 2024-2029, za krepitev odpornosti EU, prilagajanje posledicam podnebnih sprememb ter usklajevanje nacionalnih ukrepov na področju pripravljenosti, načrtovanja in čezmejnega sodelovanja.Poudarjajo tudi potrebo po nujnih naložbah v ukrepe za obvladovanje poplav in preprečevanje poplavne ogroženosti.
Samo v zadnjih 30 letih so poplave v Evropi prizadele 5,5 milijona ljudi, terjale skoraj 3 000 življenj in povzročile za več kot 170 milijard urov gospodarske škode. Poletje leta 2024 je bilo najbolj vroče v zgodovini na svetu in v Evropi.