Skrbni pregled: poslanci sprejeli pravila za podjetja na področju človekovih pravic in okolja

– Velja za podjetja iz Evropske unije in zunaj nje, ki imajo najmanj 450 milijonov evrov prometa, ter za podružnice, ki imajo več kot 80 milijonov evrov prometa
– Podjetja naj bi ustvarila načrt za prehod, skladen s pariškim sporazumom
– Podjetja bodo odgovorna za škodo in bodo lahko prejela kazen, če pravil ne bodo upoštevala

Poslanci Evropskega parlamenta so v sredo dokončno odobrili nova pravila, v skladu s katerimi bodo morala podjetja zmanjšati negativni vpliv na človekove pravice in okolje.

Poslanke in poslanci Evropskega parlamenta so po sporazumu s Svetom s 374 glasovi za, 235 proti in z 19 vzdržanimi glasovi sprejeli direktivo o skrbnem pregledu, ki podjetjem in njihovim partnerjem v vsej proizvodni verigi, vključno z dobavo, proizvodnjo in distribucijo, nalaga, naj preprečijo, odpravijo ali ublažijo negativne učinke, ki jih imajo na človekove pravice in okolje. Ti učinki so na primer suženjstvo, delo otrok, izkoriščanje delovne sile, izguba biotske raznovrstnosti, onesnaženje ali uničenje naravne dediščine.

Pristop, ki temelji na tveganju, ter načrt za prehod

Pravila bodo veljala za podjetja v Uniji in za nadrejena podjetja z več kot 1000 zaposlenimi in najmanj 450 milijoni evrov svetovnega prometa ter za podružnice, ki imajo več kot 80 milijonov prometa, če vsaj 22,5 milijona tega zneska izvira iz licenčnin. To bo veljalo tudi za podjetja zunaj Evropske unije in nadrejena podjetja ter podružnice, ki dosegajo enake pragove letnega prometa kot podjetja v Uniji. V svoje politike bodo morala vključiti skrbni pregled, izvajati ustrezne naložbe, pridobiti pogodbena zagotovila od svojih partnerjev, izboljšati poslovne načrte ali zagotavljati podporo malim in srednjim partnerskim podjetjem, da bodo lažje izpolnjevala zahteve. Podjetja bodo morala sprejeti tudi načrt za prehod, s katerim bodo svoje poslovne modele uskladila z zahtevo iz pariškega sporazuma po omejitvi dviga temperature na 1,5°C.

Kazni in odškodnina za žrtve

Države članice bodo morale podjetjem na spletu zagotoviti podrobne informacije o obveznostih skrbnega pregleda, ki bodo na voljo na praktičnih portalih, kjer bo mogoče najti smernice Komisije. Prav tako bodo vzpostavile ali določile pristojni organ za preiskovanje in nalaganje kazni kršiteljem. Sem sodi poimensko navajanje in izpostavljanje kršiteljev, kazni pa lahko dosežejo tudi 5 % svetovnega čistega prihodka podjetja. Komisija bo vzpostavila evropsko mrežo nadzornih organov, ki bo spodbujala sodelovanje in omogočila izmenjavo najboljših praks. Podjetja bodo odgovorna za škodo, ki jo bodo povzročila s kršenjem obveznosti skrbnega pregleda, in bodo morala žrtvam izplačati odškodnino.

Izjava

Poročevalka Lara Wolters (S&D, Nizozemska) je po glasovanju na plenarnem zasedanju dejala: ”Današnje glasovanje je pomemben korak k odgovornemu poslovanju in velik napredek pri odpravljanju izkoriščanja ljudi in planeta, ki ga izvajajo neodgovorna podjetja. Za ta zakon so bila potrebna leta zahtevnih pogajanj. Ponosna sem na rezultat, ki smo ga dosegli s svojimi naprednimi zavezniki. V naslednjem mandatu Parlamenta se bomo borili, da se bo zakon hitro začel izvajati, prizadevali pa si bomo tudi za bolj trajnostno evropsko gospodarstvo.”

Nadaljnji koraki

Direktivo mora zdaj uradno potrditi Svet, nato pa bo podpisana in objavljena v Uradnem listu Evropske unije. Veljati bo začela dvajset dni po objavi. Države članice bodo imele dve leti časa, da jo prenesejo v nacionalno zakonodajo.

Nova pravila (razen obveznosti v zvezi s komunikacijo) se bodo uvajala postopno:

– od leta 2027 bodo veljala za podjetja z več kot 5000 zaposlenimi in najmanj 1,5 milijarde evrov prometa;
– od leta 2028 bodo veljala za podjetja z več kot 3000 zaposlenimi in najmanj 900 milijoni evrov prometa;
– od leta 2029 bodo veljala za vsa ostala podjetja, ki sodijo na področje uporabe te direktive (z več kot 1000 zaposlenimi in najmanj 450 milijoni evrov prometa).

Ozadje

Parlament vztrajno poziva k večji odgovornosti podjetij in oblikovanjuzakonodaje o obveznem skrbnem pregledu. Predlog Komisije iz 23. februarja 2022 dopolnjuje ostale že obstoječe in prihodnje zakonodajne akte, kot souredba o krčenju gozdov, uredba o mineralih s konfliktnih območij in osnutek uredbe o prepovedi proizvodov, pridobljenih s prisilnim delom.

Parlament se s sprejetjem tega zakona odziva na pričakovanja, ki jih imajo državljani v zvezi s trajnostnim potrošništvom, kot je navedeno v predlogu 5(13), ki bo okrepil etično razsežnost trgovine, ki je opredeljena v predlogih 19(2) in 19(3) ter model trajnostne rasti iz predlogov 11(1) in 11(8) sklepov Konference o prihodnosti Evrope.