Evropske Novice BRUSELJ – STRASBOURG – LJUBLJNA
Evropski parlament bo jutri, v sredo, 10. aprila 2024, najprej razpravljal in nato glasoval o celotnem migracijskem in azilnem svežnju. Politični dogovor med pogajalci EU institucij je bil namreč po 8 letih blokade dosežen decembra lani. Reforma azilnega sistema sestavlja zapleten sistem več zakonodajnih predlogov, ki urejajo vse vidike migracijske in azilne politike Evropske unije.
Evropski poslanec Matjaž Nemec (S&D/SD) je pred jutrijšnjo sejo kot poročevalec Evropskega parlamenta za prenovo kvalifikacijske uredbe sodeloval na tiskovni konferenci EP za novinarje.
V nadaljevanju pošiljamo celoten govor iz novinarske konference poslanca Matjaža Nemca:
“Cenjeni novinarke in novinarji pozdravljeni,
Evropa je na prelomnici. Po 8 letih blokade in več poskusih, nam je uspelo. In gotovo je, da s sprejetjem celotnega paketa migracijske in azilne reforme Evropa stopa v novo obdobje. To kar imamo na mizi ni popolna rešitev, je kompromis. Ki ga v Evropskem parlamentu sprejemamo s težkim cmokom v grlu, a je bila reforma nujno potrebna.
Sam sem bil poročevalec za kvalifikacijsko uredbo. Pred tem jo izpogajala moja predhodnica Tanja Fajon, ki bi se jih rad na tem mestu zahvalil tudi za njen doprinos. Glavnina besedila je bila dogovorjena že leta 2018. A Evropa in svet sta bila takrat drugačna. Prepričan sem, da takšnega besedila v današnjem času in razmerah v EU ne bi bilo možno sprejeti.
Torej, predlagana uredba o kvalifikacijah je bila del predlogov Komisije že leta 2016. Uredba bo nadomestila obstoječo direktivo o kvalifikacijah in določa: – na enem mestu pogoje za pridobitev mednarodne zaščite, bodisi status begunca ali status subsidiarne zaščite; ter na drugem pravice upravičencev v primeru pozitivne odločitve.
Ta uredba je torej ključna sestavljanka bodočega evropskega azilnega sistema in bo zagotovila enakopravno obravnavo prošenj po vsej Evropi. Do sedaj je bila namreč uporaba direktive zelo arbitrarna. Države so morale direktivo implementirati v nacionalno zakonodajo in izvajati, a pri tem je prihajalo do velikih odstopanj. Poznamo primere, ko je denimo prosilec za mednarodno zaščito iz Afganistana imel v eni državi članici tako rekoč ničelno možnost za pozitivno odločitev ter spet v drugi državi članice skoraj 100 % možnost. Upamo, da bodo takšne zgodbe stvar preteklosti. In da bo Evropa v resnici zaživela tudi na tem področju.
Med glavne dosežke kvalifikacijske uredbe zagotovo štejem enotno minimalno dolžino dovoljenja za bivanje, ki bo za status begunca veljal vsaj 3 leta; za status subsidiarne zaščite pa minimalno 1 ter nato ob podaljšanju še minimalno 2 leti.
Pregled statusa ne bo avtomatičen in obvezen. Status namreč upravičencu pripada dokler obstajajo potrebe po njegovi zaščiti. Na ta uspeh sem še posebej ponosen!
Prav tako smo uspeli za potrebe uredbe razširiti definicijo družine.
Novost uredbe je presoja o razpoložljivosti notranje zaščite. Zahvaljujoč Parlamentu smo uporabo tega principa močno omejili. Ta bo obvezna zgolj v primerih, ko pregona nad prosilcem ne izvaja država.
Več zaščite bodo upravičenci deležni tudi zaradi hitrejše izdaje dovoljenja za bivanja, ta pa morajo biti tudi brezplačna.
Čas bivanja, ki se šteje v dobo za pridobitev dovoljenja za stalno bivanje, se bo po novem štel vse od vložitve prošnje.
In ne kot do sedaj – zgolj polovico časa od vložitve prošnje do priznanja zaščite. Obravnava prošenj lahko v nekaterih primerih traja tudi več kot leto dni, zato je ta sprememba izjemno pomembna!
Prav tako bodo upravičenci enakovredna obravnavani z državljani države gostiteljice glede pravic, kot so socialno in zdravstveno varstvo, pravic iz naslova dostopa do dela, izobraževanje ipd.
Do več zaščite in varovalk pa bodo po novem upravičeni tudi mladoletniki brez spremstva, ki so še posebej ranljiva kategorija. Tudi v tem primeru sem ponosen na uspeh parlamenta.
Hvala za pozornost.”
