Komisija z ukrepi za izboljšanje kakovosti pripravništev v EU

Kakovostna pripravništva lahko mladim pomagajo, da pridobijo praktične delovne izkušnje, se naučijo novih spretnosti in najdejo kakovostno zaposlitev. Za delodajalce pa so priložnost, da privabijo, usposobijo in zadržijo talente. Za kakovostna pripravništva so potrebni pravični in pregledni delovni pogoji ter ustrezna učna vsebina.

V okviru EU za kakovost pripravništev iz leta 2014 je določenih 21 načel kakovosti za zagotovitev visokokakovostnega učenja in delovnih pogojev. Komisija je leta 2023 v oceni tega priporočila Sveta ugotovila, da je imelo pozitiven učinek na kakovost pripravništev v EU. Hkrati so bile v tej oceni ugotovljene možnosti za izboljšave, pa tudi Konferenca o prihodnosti Evrope in Evropski parlament sta Komisijo pozvala, naj ukrepa za izboljšanje pripravništev.

Komisija je danes predlagala ukrepe za izboljšanje delovnih pogojev pripravnic in pripravnikov, vključno s plačilom, ter večjo vključevalnost in kakovost pripravništev v EU. Pobudo sestavljata:

• predlog direktive o izboljšanju in izvrševanju zagotavljanja delovnih pogojev pripravnic in pripravnikov ter boju proti kot pripravništvo prikritim rednim delovnim razmerjem ter 
• predlog za revizijo priporočila Sveta iz leta 2014 o okviru za kakovost pripravništev, ki obravnava vprašanja kakovosti in vključevalnosti, kot sta pravično plačilo in dostop do socialne zaščite.

Leta 2019 (za katero obstajajo zadnji zanesljivi razpoložljivi podatki) je bilo v EU po ocenah 3,1 milijona pripravnic in pripravnikov, od tega približno polovica (1,6 milijona) v plačanih pripravništvih.

Krepitev pravic pripravnic in pripravnikov

Predlagana direktiva bo državam članicam v pomoč pri izboljšanju in zagotavljanju kakovostnih delovnih pogojev pripravnic in pripravnikov ter boju proti kot pripravništvo prikritim rednim delovnim razmerjem.

Ključni elementi predlagane direktive so:

• načelo nediskriminacije, ki zagotavlja, da za pripravnice in pripravnike veljajo enaki delovni pogoji kot za redno zaposlene, vključno s plačilom, razen če različno obravnavo upravičujejo objektivni razlogi, kot so drugačne naloge, manj odgovornosti, manjša intenzivnost dela ali obseg komponente učenja in usposabljanja,
• zagotavljanje, da se pripravništva ne uporabljajo za prikrivanje rednih zaposlitev, in sicer z nadzorom in inšpekcijskimi pregledi, pri čemer lahko države članice pri presojanju, ali gre za tako prikrivanje, uporabijo dolžino pripravništva, ter s pozivom podjetjem, da sporočajo podatke o številu, dolžini in delovnih pogojih pripravništev,
• omogočanje predstavnikom delavcev, da se v imenu pripravnic in pripravnikov zavzemajo za zaščito njihovih pravic,
• naložitev državam članicam, da vzpostavijo kanale, prek katerih lahko pripravnice in pripravniki prijavljajo nepravilnosti in slabe delovne pogoje.

Pravičnejša in bolj vključujoča pripravništva

Okrepljeno priporočilo Sveta se bo uporabljalo za vse pripravnice in pripravnike, ne glede na njihov zaposlitveni status, vključno s pripravništvi, ki so del programov formalnega izobraževanja in usposabljanja, ter pripravništvi, ki se zahtevajo za izvajanje nekaterih poklicev.

Ključni elementi revidiranega priporočila Sveta so:

• priporočilo za pravično plačilo pripravnic in pripravnikov,
• zagotavljanje dostopa pripravnic in pripravnikov do ustrezne socialne zaščite, vključno z ustreznim kritjem v skladu z nacionalno zakonodajo držav članic,
•  določitev mentorice oziroma mentorja, ki pripravnicam in pripravnikom pomaga s ciljno usmerjeno podporo in nasveti,
• spodbujanje enakega dostopa do priložnosti za pripravništvo z dejavnostmi za doseganje ljudi v ranljivih položajih in zagotavljanjem, da so delovna mesta dostopna invalidnim pripravnicam in pripravnikom,
• omogočanje hibridnega dela in dela na daljavo, pri čemer je treba pripravnicam in pripravnikom priskrbeti potrebno opremo,
• povečanje zaposljivosti z dodatnim kariernim svetovanjem in spodbudami za ponudnike pripravništev, da pripravnicam in pripravnikom po opravljenem pripravništvu ponudijo redno zaposlitev.

Ti novi elementi dopolnjujejo že obstoječe elemente iz priporočila o okviru za kakovost pripravništev iz leta 2014, med katerimi so jasna obvestila o prostih pripravniških mestih, sklenitev pisnega sporazuma, ki določa pogoje pripravništva, pred njegovim začetkom, zagotavljanje, da pripravništva niso predolga in se ne ponavljajo ter da je učna izkušnja njihov ključni del, skrb za vidike zdravja in varnosti ter spodbujanje priznavanja pripravništev po njihovem zaključku.

Naslednji koraki

O predlagani direktivi, ki jo je pripravila Komisija, bodo razpravljali Evropski parlament in države članice. Ko bosta sozakonodajalca predlagano direktivo sprejela, jo bodo morale države članice v dveh letih prenesti v nacionalno pravo.

Priporočilo Sveta bo predloženo Svetu v obravnavo in sprejetje. Po tem bo Komisija države članice podprla pri izvajanju priporočila ter jih pozvala k predložitvi najnovejših informacij o nacionalnih pobudah, reformah, dobrih praksah in statistiki.

Ozadje

V okviru EU za kakovost pripravništev iz leta 2014 je določenih 21 načel kakovosti za pripravništva, ki naj bi jih države članice izvajale v praksi za zagotavljanje visokokakovostnega učenja in delovnih pogojev. Komisija je leta 2023 v oceni tega priporočila Sveta ugotovila, da je imelo pozitiven učinek na kakovost pripravništev v EU, hkrati pa tudi, da bi bilo mogoče izboljšati uporabo, spremljanje in izvrševanje načel kakovosti iz okvira.

Po ocenah je v EU okoli 3,1 milijona pripravnic in pripravnikov (od tega 1,6 milijona plačanih), povpraševanje po pripravništvih pa naj bi se do leta 2030 povečalo za najmanj 16 %. Iz raziskave Eurobarometer iz leta 2023 izhaja, da je 78 % mladih Evropejcev in Evropejk opravilo vsaj eno pripravništvo, 68 % pa jih je po njem našlo zaposlitev. 21 % jih je pripravništvo opravilo v drugi državi članici, kar je znatno več kot leta 2013 (+ 9 %).

Današnji sveženj temelji na resoluciji Evropskega parlamenta iz junija 2023, v kateri je Komisijo pozval k posodobitvi okvira za kakovost pripravništev iz leta 2014, Konferenci o prihodnosti Evrope, v okviru katere so državljani in državljanke EU Komisijo pozvali, naj zagotovi kakovostna pripravništva, ter evropskem letu mladih. Poleg tega prispeva k izvajanju evropskega leta spretnosti ter dopolnjuje okrepljeno jamstvo za mlade in druge pobude Komisije v podporo zaposlovanju mladih.