Evropske Novice BRUSELJ – STRASBOURG – LJUBLJNA
– Države članice morajo do leta 2030 obnoviti najmanj 30 % degradiranih habitatov, 60 % do leta 2040 ter 90 % do leta 2050
– Določbe za kmetijske ekosisteme se lahko izjemoma začasno ukinejo
– Degradiranih je več kot 80 % evropskih habitatov
V skladu z novimi pravili mora Evropska unija do leta 2030 obnoviti vsaj 20 % kopenskih in morskih območij, do leta 2050 pa vse degradirane ekosisteme.
Zakonodaja o obnovi narave, o kateri je že bil sklenjen dogovor z državami članicami, bo omogočila obnovo degradiranih ekosistemov v vseh članicah EU. Prispevala bo k izpolnjevanju ciljev Unije na področju podnebja in biotske raznovrstnosti ter okrepila prehransko varnost.
Da bi dosegle splošne cilje Unije, morajo države članice do leta 2030 obnoviti vsaj 30 %, do leta 2040 kar 60 %, do leta 2050 pa 90 % habitatov, zajetih v novi zakonodaji (gozdovi, travišča, mokrišča, reke, jezera in korale). Skladno s stališčem Parlamenta morajo države članice do leta 2030 prednostno obravnavati območja Natura 2000. Preprečiti bodo morale ponovno degradacijo obnovljenih območij in sprejeti nacionalne načrte obnove, v katerih bo podrobno navedeno, kako nameravajo te cilje uresničiti.
Kmetijski ekosistemi
Za večjo biotsko raznovrstnost in boljše kmetijske ekosisteme morajo države članice doseči napredek pri dveh od naslednjih treh kazalnikov: kazalnik travniških metuljev, delež kmetijskih zemljišč z visokoraznovrstnimi značilnostmi pokrajine in zaloge organskega ogljika v obdelovalnih mineralnih tleh. Sprejeti je treba tudi ukrepe za izboljšanje indeksa ptic kmetijske krajine, saj so ptice dobri pokazatelji splošnega stanja biotske raznovrstnosti.
Obnova izsušenih šotišč je eden stroškovno najučinkovitejših načinov za zmanjšanje emisij v kmetijskem sektorju. Države članice morajo zato obnoviti vsaj 30 % izsušenih šotišč do leta 2030 (mokrišča je treba ponovno vzpostaviti na vsaj četrtini teh območij), 40 % do leta 2040 in 50 % do leta 2050 (mokrišča je treba ponovno vzpostaviti na vsaj tretjini teh območij). Ponovna vzpostavitev mokrišč bo za kmete in lastnike zemljišč prostovoljna.
Parlament je zahteval, da zakonodaja vključuje tudi zavoro v sili. Cilji za kmetijske ekosisteme se lahko tako v izjemnih primerih začasno ukinejo, če bi se zaradi njih močno zmanjšala površina, namenjena za pridelavo hrane v Evropski uniji.
Drugi ekosistemi
Zakonodaja zahteva tudi, da se izboljša trend pri več kazalnikih za gozdne ekosisteme in da se zasadijo dodatne tri milijarde dreves. Države članice bodo morale v stanje nereguliranih rek povrniti 25.000 km rek in poskrbeti, da ne pride do neto izgub na celotnem nacionalnem območju urbanega zelenega prostora in tudi do izgub pokritosti z drevesnimi krošnjami v mestih.
Izjava
Poročevalec César Luena (S&D, Španija) je po glasovanju dejal: „Danes je za Evropo poseben dan, saj zaznamuje premik od zaščite in varstva narave do njene obnove. Nova zakonodaja nam bo v pomoč tudi pri izpolnjevanju številnih mednarodnih okoljskih zavez. S pravili bomo obnovili degradirane ekosisteme, pri tem pa upoštevali potrebe kmetijskega sektorja in zagotovili prožnost državam članicam. Želim se zahvaliti znanstvenikom za njihove ugotovitve in boj proti zanikanju podnebnih sprememb, mladim pa za to, da nas opominjajo, da nimamo rezervnega planeta.“
Nadaljnji koraki
Dogovor z državami članicami je bil sprejet s 329 glasovi za, 275 proti in 24 vzdržanimi glasovi. Po tem, ko ga bo sprejel še Svet, bo objavljen v Uradnem listu Evropske unije. Veljati bo začel 20 dni po objavi.
Ozadje
Degradiranih je več kot 80 % evropskih habitatov. Komisija je 22. junija 2022 predlagala zakon o obnovi narave, s katerim bi dolgoročno obnovili degradirana kopenska in morska območja v Evropski uniji, dosegli cilje Unije glede podnebjain biotske raznovrstnosti ter izpolnili mednarodne zaveze Unije, zlasti tiste iz Kunminško-montrealskega svetovnega okvira OZN za biotsko raznovrstnost. Po mnenju Komisije bo novi zakon pomagal tudi gospodarstvu, saj bi vsak vložen evro prinesel vsaj osem evrov koristi.
