Kazniva dejanja zoper okolje: poslanci sprejeli razširjen seznam kaznivih dejanj in sankcij

– Na seznamu kaznivih dejanj zoper okolje sta tudi nezakonita trgovina z lesom in izčrpavanje vodnih virov
– Za posamezna kazniva dejanja je predvidena do desetletna zaporna kazen
– Globe za podjetja bodo znašale do 5 % svetovnega prometa ali 40 milijonov evrov
– Kazniva dejanja zoper okolje so četrta najpogostejša kriminalna dejavnost na svet

Parlament je v torek potrdil nova pravila o okoljski kriminaliteti in z njo povezanimi sankcijami

Nova direktiva Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2023 je bila sprejeta s 499 glasovi za, 100 proti in 23 vzdržanimi glasovi. Vključuje posodobljen seznam kaznivih dejanj, kot so nezakonita trgovina z lesom, izčrpavanje vodnih virov, resne kršitve zakonodaje Unije o kemikalijah in onesnaževanje, ki ga povzročajo ladje. Poslanke in poslanci so poskrbeli, da direktiva zajema tudi tako imenovana kvalificirana kazniva dejanja, kot so veliki gozdni požari ali obsežno onesnaženje zraka, vode in tal, ki vodijo v uničenje ekosistema in so zato primerljivi z ekocidom.

Zaporne kazni, globe in druge sankcije

Posameznike ali predstavnike podjetij, ki storijo kazniva dejanja zoper okolje, bo lahko doletela zaporna kazen. Njeno trajanje bo odvisno od tega, kako dolgotrajna, huda ali popravljiva je povzročena škoda. Kvalificirana kazniva dejanja se bodo lahko kaznovala z osemletno zaporno kaznijo, v primeru smrti desetletno, druga kazniva dejanja pa s petletno zaporno kaznijo.

Vsi kršitelji bodo morali okolje povrniti v prvotno stanje in škodo popraviti, ali pa plačati globe. Za podjetja bodo globe znašale 3 % ali 5 % njihovega letnega svetovnega prometa oziroma 24 ali 40 milijonov evrov, odvisno od narave kaznivega dejanja. Države članice se bodo lahko odločile, ali bodo preganjale kazniva dejanja, ki niso bila storjena na njihovem ozemlju.

Države članice bodo organizirale usposabljanje in zbirale podatke

Poslanke in poslanci so vztrajali, da bi bilo treba žvižgačem, ki prijavijo kazniva dejanja zoper okolje, nuditi podporo in pomoč med kazenskim postopkom. Zagotovili so tudi, da bodo države članice boj proti okoljski kriminaliteti podkrepile s specializiranimi usposabljanji za policijo, sodnike in tožilce, nacionalnimi strategijami in kampanjami ozaveščanja. Pomagali bi si lahko tudi s podatki o kaznivih dejanjih zoper okolje, ki jih zbirajo vlade držav članic, Komisija pa bi morala seznam redno posodabljati.

Izjava

Po glasovanju na plenarnem zasedanju je poročevalec Antonius Manders (EPP, Nizozemska) dejal: „Skrajni čas je, da se proti čezmejnim kaznivim dejanjem začnemo boriti na ravni Unije, in sicer z usklajenimi in odvračilnimi sankcijami, ki bodo preprečile nova kazniva dejanja zoper okolje. S tem dokumentom smo poskrbeli, da bodo onesnaževalci prevzeli odgovornost za svoja dejanja. To je velik korak v pravo smer, saj bo za onesnaževanje odgovarjalo podjetje, ki onesnažuje, pa tudi njegovo vodstvo. Z uvedbo dolžnosti skrbnega ravnanja se odgovorni ne bodo mogli več skrivati za dovoljenji ali zakonodajnimi vrzelmi.“

Naslednji koraki

Direktiva bo začela veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije. Države članice imajo dve leti časa, da jo prenesejo v nacionalno zakonodajo.