Komisija predlaga celovito spremljanje za izboljšanje odpornosti evropskih gozdov

Komisija predlaga zakonodajo o spremljanju gozdov, ki bo zapolnila obstoječe vrzeli v informacijah o evropskih gozdovih in ustvarila celovito bazo znanja na tem področju. To bo državam članicam ter lastnikom in upravljavcem gozdov omogočilo, da se bolje odzovejo na čedalje večje pritiske na gozdove in povečajo njihovo odpornost.

Gozdovi so bistveni zaveznik v boju proti podnebnim spremembam in izgubi biotske raznovrstnosti ter ključni za razcvet podeželskih območij in biogospodarstva. A na žalost so evropski gozdovi izpostavljeni številnim pritiskom, vključno s podnebnimi spremembami in netrajnostnimi človekovimi dejavnostmi.

Z boljšim spremljanjem bomo lahko sprejeli ukrepe za povečanje odpornosti gozdov na čezmejne grožnje v obliki škodljivih organizmov, suš in požarov v naravi, ki so še hujše zaradi podnebnih sprememb, prav tako pa bo to omogočilo razvoj novih poslovnih modelov, kot je ogljično kmetovanje, in prispevalo k zagotavljanju skladnosti z dogovorjeno zakonodajo EU. Pomagalo bo tudi okrepiti zmožnost gozdov za izpolnjevanje številnih okoljskih in socialno-ekonomskih funkcij, vključno z vlogo naravnih ponorov ogljika.

Boljši podatki, večja odpornost, nove gospodarske priložnosti

Okvir za spremljanje bo omogočil zbiranje in izmenjavo pravočasnih in primerljivih podatkov o gozdovih, pridobljenih s kombinacijo tehnologij za opazovanje Zemlje in meritev na tleh. Okvir, ki bo temeljil na obstoječih nacionalnih prizadevanjih, bo zagotavljal boljše podatke in znanje, ki bodo v pomoč pri odločanju in izvajanju politik, vključno z bolj posodobljenimi informacijami o naravnih motnjah in naravnih nesrečah v gozdovih v državah članicah.

Trenutno so razpoložljive informacije o stanju gozdov ter rabi gozdnih virov in storitev razpršene in nepopolne, podatki o gozdovih EU so pogosto zastareli, pri njihovi pripravi pa se uporabljajo različne opredelitve pojmov, kar povzroča znatne vrzeli v znanju. S celovitim sistemom spremljanja bodo te nedoslednosti odpravljene.

Okvir bo prispeval k vzpostavitvi celostnega gospodarjenja z gozdovi, saj bo zagotovil sodelovanje med državami članicami in jih spodbudil k pripravi dolgoročnih načrtov za gozdove ob upoštevanju vseh ustreznih razsežnosti politike in večfunkcionalnosti gozdov. Predlog ne uvaja novih neposrednih upravnih zahtev za podjetja, lastnike gozdov in gozdarje.

Okvir bo prinesel tudi gospodarske koristi, saj bo upravljavce gozdov podprl pri trženju ekosistemskih storitev, kot so odvzemi ogljika, v skladu z okvirom EU za certificiranje odvzemov ogljika. Upravljavci in lastniki gozdov bodo lahko na podlagi verodostojnejših in dostopnejših podatkov razvili nove poslovne priložnosti, ki bodo prinašale dodaten prihodek, obenem pa povečali obseg ogljičnega kmetovanja ter tako prispevali k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje. Nova zakonodaja bo podprla nov trg za ponudnike digitalnih storitev spremljanja, med katerimi je veliko malih in srednjih podjetij ter inovativnih zagonskih podjetij.

Poleg tega bo predlog podprl izvajanje drugih ključnih zakonodajnih aktov, kot so uredba o LULUCF, direktiva o habitatih, direktiva o pticah in uredba o krčenju gozdov, pa tudi uredba o certificiranju odvzemov ogljika in pravila o obnovi narave, ko jih bosta sozakonodajalca sprejela.

Komisija je v okviru širšega dela na podlagi strategije EU za gozdove danes sprejela tudi predlog za posodobitev upravljanja gozdov v EU, v skladu s katerim naj bi se ustanovila prenovljena, vključujoča in interdisciplinarna skupina strokovnjakov držav članic, ki bo pristojna za vsa vprašanja o gozdovih in gozdarstvu, pri čemer bo upoštevala vse okoljske, socialne in gospodarske cilje strategije EU za gozdove.

Obvladovanje vse večjih pritiskov na gozdove

Predlog je bil predstavljen v času vse večjih pritiskov na gozdove. Komisija je danes objavila poročilo o gozdnih požarih v Evropi, na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki za leto 2022, v katerem je navedeno, da je v letu 2022 v EU pogorelo skoraj 900 000 hektarov površin, kar približno ustreza velikosti Korzike.

Že tretje leto zapored so požari v naravi, kot jih še ni bilo, povzročili tragično izgubo življenj ter veliko okoljsko in gospodarsko škodo v EU. Čeprav je večina požarov (96 %) posledica človekovih dejanj, stanje še poslabšuje vedno večja požarna ogroženost, ki je posledica podnebnih sprememb. To je opozorilo, kakšne bi bile lahko v prihodnjih letih posledice globalnega segrevanja, saj temperature naraščajo, suše pa v številnih evropskih državah postajajo izrazitejše. Poročilo tudi kaže, da imajo pri zmanjševanju pogostosti in posledic gozdnih požarov pomembno vlogo preventivni ukrepi, pri čemer je ključnega pomena, da so na voljo najnovejši podatki.

Naslednji koraki

Predlog bosta zdaj obravnavala Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku.

Ozadje

Gozdovi zagotavljajo neprecenljive okoljske, podnebne in socialno-ekonomske koristi. Delujejo kot vozlišča biotske raznovrstnosti in habitati, sproščajo kisik in filtrirajo zrak, regulirajo pretok vode, preprečujejo erozijo ter so nepogrešljivi pri blaženju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje. So tudi temelj prehoda na podnebno nevtralno Evropo, krožno biogospodarstvo in zdravo družbo.  Glede na študije Komisije razširjene vrednostne verige, ki temeljijo na gozdarstvu, zagotavljajo surovine, kot so les, hrana, zdravilne rastline, pluta in smola, poleg tega pa trenutno podpirajo 4,5 milijona delovnih mest v EU.

Vendar številni gozdovi v EU na splošno niso v dobrem stanju. Trpijo namreč zaradi izgube biotske raznovrstnosti in so močno prizadeti zaradi podnebnih sprememb, ki še povečujejo posledice drugih uničujočih pritiskov, kot so škodljivi organizmi, onesnaževanje in bolezni. Podnebne spremembe tudi povzročajo nastanek razmer, kot so dolgotrajna obdobja suše in vročine, zaradi katerih se bosta verjetno v prihodnjih letih obseg in intenzivnost gozdnih požarov v EU še povečala. Vse to čedalje bolj obremenjuje stabilnost in produktivnost gozdov, medtem ko povpraševanje po gozdnih proizvodih in storitvah narašča.

Iz poročil, ki so jih v skladu z uredbo o rabi zemljišč, spremembi rabe zemljišč in gozdarstvu (LULUCF) predložile države članice, je razvidno, da gozdovi na več ključnih območjih v Evropski uniji izgubljajo vlogo naravnih ponorov ogljika. Ponekod so se celo spremenili v vir emisij CO₂.

Da bi ostali na dobri poti, moramo v EU okrepiti odpornost naravnih ekosistemov, povečati njihovo sposobnost za pomoč pri prilagajanju na podnebne spremembe ter ohraniti njihovo proizvodno zmogljivost za zagotovitev trajne prehranske in materialne varnosti.

Danes predstavljene pobude in njihovi cilji temeljijo na rešitvah, ki jih zagotavlja narava kot naša najboljša zaveznica v boju proti podnebnim spremembam. Ti ukrepi bodo s povečanjem količine ogljika, odstranjenega z naravnimi ponori, Uniji pomagali doseči podnebno nevtralnost. Tako bo lahko izpolnila svoje mednarodne zaveze iz Pariškega sporazuma in Kunminško-montrealskega okvira za biotsko raznovrstnost.