Komisija pozdravlja dogovor o letnem proračunu EU za leto 2024

Za zagotovitev potrebnih sredstev za kritične nove potrebe je nujno potreben hiter dogovor o reviziji večletnega finančnega okvira, kot je junija 2023 predlagala Komisija, saj jih ni mogoče financirati v okviru trenutno določenih zgornjih mej večletnega finančnega okvira. To je zlasti potrebno, da se EU omogoči stabilne temelje za odzivanje na posledice ruske vojne agresije v Ukrajini ter na stalne migracijske pritiske in njihove temeljne vzroke, za odzivanje EU na naravne nesreče in njeno konkuriranje na svetovni ravni na področju ključnih kritičnih tehnologij.

Vendar sta Evropski parlament in Svet Evropske unije danes dosegla dogovor o proračunu EU za leto 2024, ki bo zlasti pomagal pri odpravljanju najnujnejših posledic krize na Bližnjem vzhodu v zadevnih državah, pa tudi v Evropi in njenem sosedstvu.

Komisija pozdravlja ta dogovor, ki bo zagotovil financiranje prednostnih nalog EU za naslednje leto. Dogovor o proračunu za leto 2024 določa obveznosti v višini 189,4 milijarde evrov in plačila v višini 142,6 milijarde evrov. S sredstvi proračuna za leto 2024 se bo nadaljevala podpora že začetemu gospodarskemu okrevanju ob krepitvi strateške avtonomije Evrope. Še naprej bo prednostna naloga poraba za zeleni in digitalni prehod, da bi Evropa postala odpornejša in bolje pripravljena na prihodnost, tudi s pomočjo instrumenta NextGenerationEU.

Z danes dogovorjenim proračunom se bodo sredstva usmerjala tja, kjer je njihov učinek največji.

Za obravnavanje prednostnih nalog Unije je bilo dogovorjeno naslednje financiranje:

• 16,2 milijarde evrov za podporo našim sosedam ter podporo mednarodnemu razvoju in sodelovanju. V dogovor so vključena ciljno usmerjena povečanja sredstev za program humanitarne pomoči (1,9 milijarde evrov) za reševanje kriznih razmer po vsem svetu, vključno z nujnimi potrebami v sosedstvu EU. Financiranje instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje (NDICI) – Globalna Evropa (11,5 milijarde evrov) je med drugim osredotočeno na migracije v južnem sosedstvu, temeljne vzroke migracij v Afriki in drugod ter na sredstva za Moldavijo za izvedbo potrebnih reform na širitveni poti k EU. 2,1 milijarde evrov sredstev bo na voljo za instrument za predpristopno pomoč (IPA III), na primer za podporo reformam na Zahodnem Balkanu;
• 53,7 milijarde evrov za skupno kmetijsko politiko ter 1,1 milijarde evrov za Evropski sklad za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo za evropske kmete in ribiče ter za okrepitev odpornosti kmetijsko-živilskega in ribiškega sektorja in zagotovitev potrebnih sredstev za krizno upravljanje;
• 47,9 milijarde evrov za regionalni razvoj in kohezijo za podporo ekonomski, socialni in teritorialni koheziji ter infrastrukturi, ki podpira zeleni prehod in prednostne projekte Unije;
• 13,6 milijarde evrov za raziskave in inovacije, od tega 12,9 milijarde evrov za vodilni raziskovalni program Unije Obzorje Evropa. Proračun vključuje tudi financiranje evropskega akta o čipih v okviru programa Obzorje Evropa in programa Digitalna Evropa;
• 4,6 milijarde evrov za evropske strateške naložbe, od tega 2,7 milijarde evrov za Instrument za povezovanje Evrope za izboljšanje čezmejne infrastrukture, 1,3 milijarde evrov za program Digitalna Evropa za oblikovanje digitalne prihodnosti Unije in 348 milijonov evrov za ključne prednostne naloge programa InvestEU (raziskave in inovacije, dvojni zeleni in digitalni prehod, zdravstveni sektor in strateške tehnologije);
• 2,3 milijarde evrov za porabo, namenjeno za vesolje, zlasti za vesoljski program Unije, ki bo združil ukrepe Unije na tem strateškem področju;
• 21,9 milijarde evrov za ljudi, socialno kohezijo in vrednote, od tega 16,8 milijarde evrov za Evropski socialni sklad plus (ESF+), 3,8 milijarde evrov za Erasmus+ za ustvarjanje priložnosti za izobraževanje in mobilnost za ljudi, 335 milijonov evrov za podporo umetnikom in ustvarjalcem po vsej Evropi ter 261 milijonov evrov za spodbujanje pravosodja, pravic in vrednot;
• 3,3 milijarde evrov za naraščajoče stroške izposojanja za evropski instrument za okrevanje;
• 2,4 milijarde evrov za okoljske in podnebne ukrepe, od tega 765 milijonov evrov za program LIFE za podporo blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje ter 1,5 milijarde evrov za Sklad za pravični prehod, da se zagotovi pravičnost zelenega prehoda za vse;
• 2,2 milijarde evrov za zaščito naših meja, od tega 1,2 milijarde evrov za Sklad za integrirano upravljanje meja in 859 milijonov evrov (skupni prispevek EU) za Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo (Frontex);
• 1,7 milijarde evrov za porabo, povezano z migracijami, od tega 1,5 milijarde evrov za podporo migrantom in prosilcem za azil v skladu z našimi vrednotami in prednostnimi nalogami;
• 1,6 milijarde evrov za reševanje obrambnih izzivov, od tega 638 milijonov evrov za podporo razvoju zmogljivosti in raziskavam v okviru Evropskega obrambnega sklada, 251 milijonov evrov za podporo vojaški mobilnosti, 260 milijonov evrov za novi instrument za kratkoročna javna naročila na področju obrambe (EDIRPA) in 343 milijonov evrov za podporo proizvodnji streliva;
• 958 milijonov evrov za zagotavljanje delovanja enotnega trga, vključno s 602 milijonoma evrov za program Enotni trg in približno 200 milijoni evrov za delo, povezano z bojem proti goljufijam, obdavčenjem in carino;
• 754 milijonov evrov za Program EU za zdravje, da se zagotovi celovit zdravstveni odziv na potrebe ljudi, ter 240 milijonov evrov za mehanizem Unije na področju civilne zaščite (rescEU), da se lahko v primeru krize hitro uporabi operativna pomoč;
• 733 milijonov evrov za varnost, od tega 322 milijonov evrov za Sklad za notranjo varnost za boj proti terorizmu, radikalizaciji, organiziranemu kriminalu in kibernetski kriminaliteti.