PHOTO: European Union 2023.

Komisija sprejela širitveni sveženj 2023, v katerem priporoča začetek pogajanj z Ukrajino in Moldavijo ter podelitev statusa kandidatke Gruziji, začetek pristopnih pogajanj z BiH pa, ko bo dosežena potrebna stopnja skladnosti

Evropska komisija je danes sprejela širitveni sveženj 2023, v katerem je podrobno ocenila trenutno stanje in napredek Albanije, Bosne in Hercegovine, Kosova, Črne gore, Severne Makedonije, Srbije, Turčije ter prvič tudi Ukrajine, Republike Moldavije in Gruzije na njihovi poti k pristopu k Evropski uniji. Poseben poudarek poročila je na napredku pri izvajanju temeljnih reform in zagotavljanju jasnih smernic za prihodnje prednostne reforme. Pristop je na dosežkih temelječ proces in to bo ostal tudi v prihodnje. V celoti je odvisen od objektivnega napredka, ki ga doseže posamezna država.

Glede na rezultate, ki sta jih dosegli Ukrajina in Moldavija, ter že začeta prizadevanja teh držav za reforme je Komisija Svetu priporočila, naj začne pristopna pogajanja z obema državama. Komisija poleg tega Svetu priporoča, naj sprejme pogajalska okvira, ko bosta Ukrajina in Moldavija sprejeli nekatere ključne ukrepe. Komisija je pripravljena Svetu do marca 2024 predložiti poročilo o napredku v zvezi s temi ukrepi.

V primeru Gruzije Komisija glede na dosežene rezultate Svetu priporoča, naj državi podeli status kandidatke, ob predpostavki, da bo Gruzija sprejela več opredeljenih ukrepov.

Kar zadeva Bosno in Hercegovino, Komisija priporoča, da se pristopna pogajanja z državo začnejo, ko bo dosežena potrebna stopnja izpolnjevanja meril za članstvo. Bosna in Hercegovina mora okrepiti prizadevanja za izpolnitev ključnih prednostnih nalog, ki jih je Komisija opredelila v mnenju o njeni prošnji za članstvo. Komisija bo stalno spremljala napredek in skladnost na vseh področjih, povezanih z začetkom pogajanj, in Svetu predložila poročilo o tem najpozneje marca 2024.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je dejala„Širitvena politika je ena ključnih politik Evropske unije. Dopolnitev Unije je klic zgodovine, je naravni cilj Unije. Dopolnitev Unije je logična tudi z gospodarskega in geopolitičnega vidika. V preteklih širitvah smo izkusili, da ogromno pridobijo tako države pristopnice kot EU. S širitvijo pridobimo vsi.

Odločitev o podelitvi statusa kandidatke za članstvo v EU Ukrajini je v državi kljub vojni ustvarila močno dinamiko reform ob trdni podpori ukrajinskega prebivalstva. Ukrajinska vlada in parlament sta pokazala odločnost pri doseganju znatnega napredka pri izpolnjevanju sedmih korakov iz mnenja Evropske komisije o prošnji Ukrajine za članstvo v EU. Ukrajina je vzpostavila pregleden sistem za predizbiro sodnikov ustavnega sodišča in reformirala organe pravosodnega upravljanja. Izboljšala je rezultate preiskav korupcije na visoki ravni in obsodb ter okrepila svoj institucionalni okvir. Dobro je napredovala pri širših in sistemskih prizadevanjih za odpravo vpliva oligarhov. Država je tudi dokazala, da je celo v času vojne sposobna napredovati pri usklajevanju s pravnim redom EU.

Moldavija je dobro napredovala pri izpolnjevanju devetih korakov, ki jih je Komisija opredelila v mnenju o prošnji Moldavije za članstvo v EU. Na podlagi priporočil Beneške komisije je začela celovito reformo pravosodja, v okviru katere je med drugim ocenjevala ugledne sodnike in tožilce. Država je reformirala protikorupcijske organe ter povečala število preiskav in obsodb v korupcijskih zadevah. Moldavija je sprejela akcijski načrt za odpravo oligarhičnih struktur, ki ga izvaja v skladu z opredeljenim časovnim razporedom. Nova zakonodaja za vzpostavitev mehanizma za zaplembo prispeva k boju proti organiziranemu kriminalu. Država je sprejela strategijo za javno upravo in uveljavlja reformo javne uprave na vseh ravneh. Prizadevala si je za reformo upravljanja javnih financ in sprejela zakonodajo za reformo javnega naročanja. Moldavija je okrepila udeležbo civilne družbe v postopku odločanja in utrdila varstvo človekovih pravic.

Gruzija je v zadnjih mesecih okrepila sodelovanje z EU in pospešila izvajanje reform. Da bi obravnavala dvanajst prednostnih nalog, opredeljenih v mnenju Komisije o prošnji Gruzije za članstvo, je sprejela zakonodajne akte in ukrepe politike na področjih enakosti spolov, boja proti nasilju nad ženskami in organiziranega kriminala ter upoštevanja sodb Evropskega sodišča za človekove pravice. Pri reformi pravosodja je bil dosežen napredek, še vedno pa je potrebna celostna reforma visokega sodnega sveta. Gruzija je Beneško komisijo prosila za mnenje glede zakonov in akcijskega načrta za odpravo oligarhičnih struktur. Sprejela je strategijo za varstvo človekovih pravic, akcijski načrt pa je v pripravi. Sklenjen je bil tudi memorandum o sodelovanju s predstavniki civilne družbe. Za reševanje problema polarizacije in pospešitev napredka na evropski poti države bi bila koristna vzpostavitev močnega medstrankarskega političnega soglasja.

Zahodni Balkan

Napredek pri izvajanju reform v okviru priprav na pristop k EU je v veliki meri zastal, saj sta obdobje poročanja v Črni gori zaznamovali izrazita polarizacija in politična nestabilnost. EU pozdravlja oblikovanje novega parlamenta in sestavo vlade, za katero pričakujemo, da bo hitro pokazala svojo zmogljivost in zavezanost Črne gore na poti k EU ter uresničila reforme, povezane s pristopom k EU. Na splošno bo napredovanje pristopnih pogajanj odvisno od reform na področju pravne države (tj. izpolnjevanje vmesnih meril iz poglavij 23 in 24). Država ostaja popolnoma usklajena s skupno zunanjo in varnostno politiko.

Srbija je nadaljevala izvajanje reform, povezanih s pristopom k EU, tudi na področju pravne države. Začela je uveljavljati ustavne spremembe iz leta 2022, da bi okrepila neodvisnost sodstva, in sprejela novo medijsko zakonodajo. Izvajanje slednje lahko znatno izboljša regulativno okolje. Vendar bodo za skladnost s pravnim redom EU in evropskimi standardi potrebne dodatne spremembe. Srbija mora prednostno izboljšati usklajenost s skupno zunanjo in varnostno politiko EU, tudi kar zadeva omejevalne ukrepe in izjave o Rusiji. Prav tako so za izvajanje reform na področju pravne države potrebna nadaljnja prizadevanja in politična zavezanost. Komisija potrjuje oceno, da je Srbija tehnično izpolnila merila za odprtje sklopa 3 (konkurenčnost in vključujoča rast). Srbija mora v celoti sodelovati in sprejeti vse potrebne ukrepe za prevzem odgovornosti za nasilni napad na kosovsko policijo 24. septembra in napad na KFOR 29. maja. Kar zadeva normalizacijo odnosov s Kosovom, je bil sicer v okviru dialoga pod okriljem EU dosežen dogovor, vendar niti Srbija niti Kosovo še nista začela izvajati svojih obveznosti, ki so za pogodbenici zavezujoče in so ključni del njune evropske poti.

Severni Makedoniji so oblasti dosledno trdile, da pristop k EU ostaja njihov strateški cilj. Država je ohranjala popolno usklajenost s skupno zunanjo in varnostno politiko EU. Določen napredek je dosegla tudi pri območju svobode, varnosti in pravice, vključno z bojem proti organiziranemu kriminalu in upravljanjem migracij. Kot država, s katero potekajo pogajanja, mora Severna Makedonija izvesti reforme, povezane z EU, med drugim na področjih pravosodja ter boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu, reformo javne uprave, vključno z upravljanjem javnih financ, in reformo javnih naročil. Država se je zavezala, da bo prednostno sprejela in uveljavila ustrezne ustavne spremembe, da bi vključila državljane in državljanke drugih nacionalnosti. Pregled usklajenosti zakonodaje s pravnim redom Unije je potekal nemoteno, pri čemer so oblasti pokazale močno zavezanost temu procesu. Komisija je julija Svetu predstavila poročila o pregledu zakonodaje v okviru „sklopa temeljnih prvin“ za Severno Makedonijo in z zanimanjem pričakuje hitro nadaljnje ukrepanje, da bi se lahko do konca leta začela pogajanja o tem sklopu.

Albanija še naprej izkazuje odločenost za izvajanje reform EU in napredovanje pri reformah v okviru sklopa temeljnih prvin. Ohranjanje popolne skladnosti s skupno zunanjo in varnostno politiko EU je bila tudi močan signal strateške odločitve države za pristop k EU. Potrebna so nadaljnja prizadevanja na področjih svobode izražanja, vprašanj manjšin in lastninskih pravic, pa tudi na ključnih področjih pravne države, kot je boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu. Pregled usklajenosti zakonodaje s pravnim redom Unije je potekal nemoteno, pri čemer so oblasti pokazale močno zavezanost temu procesu. Komisija je julija Svetu predstavila poročila o pregledu zakonodaje v okviru „sklopa temeljnih prvin“ za Albanijo in z zanimanjem pričakuje hitro nadaljnje ukrepanje. Njen cilj je do konca leta začeti pristopna pogajanja o prvem sklopu (temeljne prvine).

Bosni in Hercegovini je status kandidatke, ki je bil državi podeljen lani, spodbudil prepotrebno pozitivno dinamiko. Hitro po volitvah je bila sestavljena nova vlada, ki je začela izvajati reforme, zlasti s sprejetjem sprememb, ki v sodstvo uvajajo preverjanje integritete. Vendar so potrebna še dodatna prizadevanja. Med drugim sprejetje pomembnih reform pravne države in pravosodja ter nadaljevanje ustavnih in volilnih reform, ki so ključne za zagotavljanje enakih pravic za vse državljane in državljanke. Prav tako je pomembno ohraniti ustavni red države. Secesionistični in avtoritarni ukrepi, ki so bili uvedeni v Republiki Srbski, niso združljivi s potjo k EU. Da bi Bosna in Hercegovina izpolnila ključne prednostne naloge, opredeljene v mnenju Komisije o njeni prošnji za članstvo, so potrebna nadaljnja prizadevanja. Zato Komisija priporoča, da se pogajanja za pristop Bosne in Hercegovine EU začnejo, ko bo dosežena potrebna stopnja izpolnjevanja meril za članstvo.

Kosovo je ostalo zavezano svoji evropski poti. Država se je še naprej prostovoljno v celoti usklajevala s skupno zunanjo in varnostno politiko EU, tudi kar zadeva obsodbo vojne agresije Rusije proti Ukrajini, in sprejela omejevalne ukrepe proti njej. V obdobju poročanja so bili zabeleženi zakonodajni dosežki, vključno s pomembno volilno reformo. Vendar je treba storiti več, tudi v zvezi z akcijskim načrtom za reforme pravosodja. Liberalizacija vizumskega režima za Kosovo bo začela veljati 1. januarja 2024. Na razmere na severu Kosova je vplivalo več kriz, nazadnje nasilni napad na kosovsko policijo 24. septembra 2023. Kar zadeva normalizacijo odnosov s Srbijo, je bil sicer v okviru dialoga pod okriljem EU dosežen dogovor, vendar niti Kosovo niti Srbija še nista začela izvajati svojih obveznosti, ki so za pogodbenici zavezujoče in so ključni del njune evropske poti.

Turčija ostaja ključna partnerica Evropske unije in država kandidatka, vendar so pristopna pogajanja s Turčijo že od leta 2018 ustavljena v skladu s sklepom Evropskega sveta. Negativni trend oddaljevanja od Evropske unije se ni obrnil in država je reforme, povezane s pristopom, izvajala zgolj v omejenem obsegu. Nadaljevalo se je sodelovanje s Turčijo na bistvenih področjih skupnega interesa, kot so boj proti terorizmu, gospodarstvo, energetika, prehranska varnost, migracije in promet. Turčija mora sprejeti odločne ukrepe za znatno izboljšanje usklajenosti s skupno zunanjo in varnostno politiko EU ter okrepiti sodelovanje pri preprečevanju in odkrivanju izogibanja omejevalnim ukrepom. Visoki predstavnik in Komisija bosta po navodilu Evropskega sveta novembra Svetu predložila poročilo o stanju odnosov med EU in Turčijo, ki temeljijo na instrumentih in možnostih, ki jih je opredelil Evropski svet, da se omogoči nadaljnje strateško in v prihodnost usmerjeno sodelovanje.

über evropskeno

Siehe auch

Izjava evropskega poslanca Matjaža Nemca na odločitev ICC glede sodnega naloga za aretacijo Benjamina Netanjahuja, Joava Galanta in Mohameda Deifa

»Močno pozdravljam današnjo prelomno odločitev Mednarodnega kazenskega sodišča o sodnem nalogu za aretacijo izraelskega premierja, …

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *