Začetek foruma Global Gateway za spodbujanje trajnostnih naložb v infrastrukturo

Danes se je v Bruslju začel prvi forum Global Gateway. Zbralo se je več kot 40 predstavnikov vlad na visoki ravni ter predstavnikov finančnih institucij in podjetij, da bi razpravljali o svetovnih naložbenih potrebah, iskali rešitve in sklepali nove dogovore. V okviru razprav prvega dneva foruma so udeleženci obravnavali zeleno energijo in vodik, raziskave in izobraževanje, kritične surovine in prometne koridorje.

Forum je odprla predsednica Ursula von der Leyen in dejala: „Usoda sedanjih in prihodnjih generacij je bolj kot kdaj koli prej odvisna od kakovosti in razpoložljivosti infrastrukture, ki nas povezuje. Ekipa Evropa je predstavila največji evropski program naložb na svetovni ravni doslej: Global Gateway. Strategija Global Gateway državam daje na izbiro sprejemanje boljših odločitev. Mnogo držav po svetu ima omejene naložbene možnosti s številnimi pogoji, včasih za zelo visoko ceno. Zato so naložbe v okviru strategije Global Gateway uspešne: temeljijo namreč na povpraševanju in vsem vključenim partnerjem prinašajo koristi.“ Celoten govor je na voljo na spletišču EbS, preberete pa ga lahko tukaj.

Dan pred začetkom foruma se je platforma za dialog s civilno družbo in lokalnimi oblastmi Global Gateway prvič sestala z evropsko komisarko za mednarodna partnerstva Jutto Urpilainen. Platforma bo prostor za sodelovanje civilne družbe in lokalnih organov pri uvajanju strategije Global Gateway v okviru različnih naložbenih prioritet.

Prvi dan foruma so sprejeli naslednje dogovore in najave:

Zelena energija

Prvi dan foruma Global Gateway so napovedali več dogovorov na področju prehoda na zeleno energijo:

500 milijonov evrov za partnerstvo za pravični energetski prehod v Vietnamu za spodbujanje prehoda na energijo iz obnovljivih virov.
400 milijonov evrov za spodbujanje energije iz obnovljivih virov v Bangladešu v okviru partnerstva za prehod na zeleno energijo.
Sveženj v višini 246 milijonov evrov v podporo bolj zeleni in bolj trajnostni prihodnosti Zelenortskih otokov, vključno s posojilom za energetsko trajnostnost, podporo projektu širitve vetrne elektrarne Cabeólica, nadgradnjo pristaniške infrastrukture v državi ter dostopnejšo in cenejšo internetno povezljivosti po vsej državi.
146 milijonov evrov za gradnjo hidroelektrarne Kakono v Tanzaniji, ki bo pomembno prispevala h gospodarskemu razvoju in prilagajanju podnebnim spremembam.
60 milijonov evrov za program za zeleno gospodarstvo na Filipinih za pomoč državi pri prehodu na trajnostno gospodarstvo.
20,4 milijona evrov za zeleni in modri pakt na Komorih za krepitev okoljske in prehranske odpornosti države.
EU in Mavretanija sta začeli izvajati novo pobudo Ekipe Evropa za podporo naložbam v energetski prehod in razogljičenje mavretanskega gospodarstva z razvojem industrije zelenega vodika. Poleg tega je EU leta 2023 podpisala dogovor o novih ukrepih sodelovanja, vključno s projektom v višini 13,7 milijona evrov za spodbujanje trajnostnih prehranskih sistemov ter dostopa do kakovostne in cenovno dostopne hrane ter projektom v višini 10 milijonov evrov za spodbujanje modrega gospodarstva v Mavretaniji.

Kritične surovine

Na forumu je bil 24. oktobra potrjen tudi načrt za strateško partnerstvo med EU in Namibijo na področju vrednostnih verig trajnostnih surovin in obnovljivega vodika. Načrt za obdobje 2023–2025, podprt z naložbami EU, njenih držav članic in evropskih finančnih institucij v višini 1 milijarde evrov, podrobno določa konkretne ukrepe, pri katerih si bo partnerstvo v tesnem sodelovanju z deležniki iz finančnega in zasebnega sektorja v EU in Namibiji prizadevalo za uresničitev svojih ciljev.

Prometni koridorji

Prav tako bo podprla prihodnjo študijo za razvoj pristanišča Walvis Bay v Namibiji, ki predstavlja vstopno točko na atlantski obali do koridorja Walvis-Maputo. Gre za enega od enajstih strateških koridorjev, ki jih EU namerava podpreti v okviru naložbenega svežnja Global Gateway EU-Afrika. S podporo EU bo oblikovan krovni načrt na področju multimodalne infrastrukture, prostorskega načrtovanja in tržne ureditve.

EU je napovedala tudi dodelitev nepovratnih sredstev v višini 12 milijonov evrov za sanacijo in posodobitev dveh ključnih odsekov železniških prog v Moldaviji. Ta sredstva bodo dopolnjena s posojilom EIB v višini 42 milijonov evrov za izboljšanje notranjih povezav v Moldaviji in vzpostavitev pomembne izvozne poti za Ukrajino, kar bo pripomoglo k nadaljnji krepitvi pobude za solidarnostne koridorje ter spodbudilo stabilnost regije in odpornost gospodarstva. 16 milijonov evrov nepovratnih sredstev, ki jih bo zagotovil EIB Global, pa bo namenjenih izboljšanju varnosti v cestnem prometu v Gruziji na avtocesti vzhod-zahod.

Izobraževanje

Evropska komisarka Jutta Urpilainen je na področju izobraževanja podpisala pogodbo v vrednosti 46 milijonov evrov za začetek izvajanja regionalne pobude učiteljev za Afriko, ki podpira razvoj in izvajanje politik, izobraževanje in strokovni razvoj učiteljev.

EU je napovedala tudi nepovratna sredstva v višini 10 milijonov evrov v okviru EIB Global za izboljšanje infrastrukture na področju izobraževanja v Armeniji, in sicer z gradnjo dveh dodatnih središč za strokovno izobraževanje in usposabljanje učiteljev v južnem delu države.

Za razvoj izobraževanja je bilo Tadžikistanu namenjenih 30 milijonov evrov. S Kenijo je bil podpisan tudi letni akcijski načrt za leti 2023 in 2024, ki bo vključeval izobraževalno komponento.