Josep Borrell Fontelles. European Union, 2023

Komisija začenja celovit postopek posvetovanja z deležniki za pripravo evropske strategije za obrambno industrijo

Komisija danes v tesnem sodelovanju z visokim predstavnikom začenja celovit postopek posvetovanja z deležniki za oblikovanje nove evropske strategije za obrambno industrijo, ki jo je predsednica Komisije Ursula von der Leyen napovedala v govoru o stanju v Uniji leta 2023.

EU in njene države članice so se hitro in odločno odzvale na takojšen izziv ruske vojne agresije proti Ukrajini. Zdaj je čas, da EU preide z odzivanja na izredne razmere na izgradnjo dolgoročne sposobnosti EU, da okrepi svojo obrambno pripravljenost.

Strategija bo temeljila na analizi vrzeli pri naložbah v obrambo, izkušnjah z Evropskim obrambnim skladom in drugimi obrambnimi instrumenti EU ter nedavnih pobudah za okrepitev skupnega javnega naročanja med državami članicami in povečanje industrijske zmogljivosti za podporo Ukrajini. Evropska strategija za obrambno industrijo bo dodatno spodbudila razvoj obrambnih zmogljivosti držav članic na podlagi sodobne in odporne evropske obrambne tehnološke in industrijske baze ter vzpostavila strateški okvir za prihodnja leta. Države članice bodo tako lahko obnovile zaloge in kupile novo obrambno opremo, Evropska unija pa bo dolgoročno postala močnejši akter na varnostnem in obrambnem področju, kar je v skladu z ambicijami, ki si jih je EU zastavila v strateškem kompasu.

Zato je bistveno, da se evropska strategija za obrambno industrijo pripravi v tesnem posvetovanju z državami članicami, Evropskim parlamentom, obrambno industrijo, finančnimi akterji in drugimi zadevnimi deležniki.

Celovit postopek posvetovanja bo potekal v naslednjih treh mesecih. Vključeval bo pisne prispevke in posvetovalne delavnice z deležniki.

Med njim bo Komisija ob pomoči Evropske službe za zunanje delovanje in ob usklajevanju z Evropsko obrambno agencijo predlagala preučitev vidikov, kot so usklajevanje povpraševanja, krepitev dobavnih verig, spodbujanje inovacij, podpiranje konkurenčnosti sektorja in boljše upoštevanje obrambnih ciljev v politikah EU.

Po tem celovitem posvetovanju naj bi bila evropska strategija za obrambno industrijo predstavljena v začetku leta 2024. To bi morala biti tudi priložnost za oceno prvih rezultatov, doseženih z aktom v podporo proizvodnji streliva in instrumentom za okrepitev zmogljivosti evropske obrambne industrije s skupnimi javnimi naročili, ki se bosta izvajala do sredine leta 2025. V tem okviru bomo še naprej utrjevali ukrepe za neprekinjeno izboljšanje evropske obrambne industrijske baze po letu 2025.

Ozadje

V zadnjih nekaj letih so se postopoma oblikovali ukrepi Komisije v podporo konkurenčnosti evropske obrambne industrijske in tehnološke baze. Evropski obrambni sklad s proračunom v višini 7,2 milijarde evrov za obdobje 2021–2027 je ključni instrument EU za podporo sodelovanju pri raziskavah in razvoju na področju obrambe v Evropi. Pripomogel bo k zmanjšanju razdrobljenosti naložb v razvoj evropskih obrambnih zmogljivosti. Poleg tega bo okrepil konkurenčnost obrambne industrije in spodbujal interoperabilnost po vsej Evropi. Komisija je v okviru vmesnega pregleda večletnega finančnega okvira predlagala povečanje financiranja za 1,5 milijarde evrov.

Komisija in visoki predstavnik sta se na rusko vojno agresijo proti Ukrajini na podlagi analize vrzeli pri naložbah v obrambo odzvala tudi z novimi pobudami in instrumenti industrijske politike, da bi zagotovila, da je evropska obrambna industrijska in tehnološka baza prilagojena novim strateškim razmeram ter lahko državam članicam in Ukrajini zagotovi, kar najbolj potrebujejo.

Uredba za okrepitev evropske obrambne industrije s skupnimi javnimi naročili, sprejeta 26. oktobra 2023, je instrument industrijske politike v vrednosti 300 milijonov evrov, katerega cilj je okrepiti zmogljivosti obrambne industrije s podpiranjem sodelovanja držav članic pri skupnem javnem naročanju najbolj nujnih in kritičnih obrambnih proizvodov.
Zaradi razmer v Ukrajini so zlasti narasle potrebe po strelivu in izstrelkih. Svet je te nujne potrebe priznal in se 20. marca 2023 dogovoril o tristranski pobudi za strelivo. V skladu s prvim področjem ukrepanja so bile države članice pozvane, naj strelivo iz svojih zalog nemudoma prenesejo v Ukrajino. V skladu z drugim področjem ukrepanja države članice skupaj naročajo strelivo pri evropski obrambni industriji, bodisi prek Evropske obrambne agencije bodisi prek projektov vodilnih držav. Prvo in drugo področje ukrepanja se financirata iz evropskega mirovnega instrumenta. Da bi države članice lahko nabavile vse, kar potrebujejo za obnovo svojih zalog in nadaljnjo podporo Ukrajini, mora industrija EU proizvajati več in hitreje, in sicer prek tretjega področja ukrepanja, ki ga pospešuje uredba o podpori proizvodnji streliva. Ta program v vrednosti 500 milijonov evrov je bil sprejet 20. julija 2023 v rekordnem času za hitro neposredno podporo trgu, in sicer strani dobave, s poudarkom na povečanju proizvodnje streliva in izstrelkov.
Kot je bilo napovedano v zvezi z govorom predsednice o stanju v Uniji leta 2023, je zdaj čas za strateški premislek in vrnitev k bolj strukturnemu in dolgoročnemu pristopu.

über evropskeno

Siehe auch

Izjava evropskega poslanca Matjaža Nemca na odločitev ICC glede sodnega naloga za aretacijo Benjamina Netanjahuja, Joava Galanta in Mohameda Deifa

»Močno pozdravljam današnjo prelomno odločitev Mednarodnega kazenskega sodišča o sodnem nalogu za aretacijo izraelskega premierja, …

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *